Katolicizem
Več kot vroča tema.
Kaj menite o katoliškem vzgajanju otrok, verouku in cerkvi (kot instituciji). Sam imam dve hčerki. Odločil sem se, da ne bosta obiskovali verouka. Moj premislek je bil takšen:
1. – cerkev je moška institucija, kjej so ženske le kuharice, čistilke, negovalke in opravljajo kar je še podobnih “manjvrednih del”. Višje v hierarhiji nikdar ne pridejo. Torej: nočem, da dobita punci vtis, da je ženska le za cunjo.
2. – spolnost je po dogmi pregreha. Posledica tega pranja možganov je, da je mnogo (preveč) slovenskih žensk spolno zavrtih. Torej: nočem, da sta spolno zavrti.
3. – ženske hodijo k maši (moški često medtem v gostilno), tja pošiljajo tudi otroke in furajo začaran krog katolicističnega omejevanja naprej. Največ škodijo sebi. Torej: hočem prekiniti krog.
4. – prelaganje odgovornosti za razmislek v življenju na Boga in vero, ki ponujata vse odgovore, se mi zdi preenostavna in prepoceni rešitev. Torej: naj odgovornost zase prevzameta sami (z leti seveda).
5. – brezmadežno spočetje se mi zdi ena večjih neumnosti, žaljiva za moške in ženske. Torej: naj jih kot razumni in spolni bitji nimajo za norca.
in še bi lahko našteval. Drage dame (spet sem z vami), ki ste na forumu v večini, kaj menite o tem.
Vas pozdravlja vsejeigra
Jaz bi k tvojemu dodala le SVOBODO ODLOČITVE – torej otrok naj se v prihodnosti sam odloča – če bo čutil potrebo, da hodi v cerkev, bo hodil in če ne, ne bo. Svoboda odločitve pa je seveda tudi z ženskega stališča – npr. svoboda odločanja o tem koliko otrok bo imela… vprašljiva. Vsak človek mora v nekaj verjeti, kar pa ni nujno pogojeno s cerkvijo.
Ostalo kar si napisal pa kar se mene tiče drži in se strinjam.
Največja škoda, ki jo lahko družba ali starši naredijo otrokom je, da jih silijo v verouk.
Moja misel izhaja čisto iz logične predpostavke. Recimo, da bog obstaja. Torej obstaja in vsi se strinjamo, da če obstaja, bog ni tiran. Nikakor!!! Prav nasprotno!! OK. Če je tako, zakaj bi nas potem bog silil, da pridemo k njemu s čem drugim (recimo odporom ali prisilo) kot zgolj in samo z ljubeznijo. Z ljubeznijo pa lahko prideš k bogu samo PROSTOVOLJNO in ne zato, ker ti je nek “fajmošter” ali pa mama ali pa celo ŠKOF rekel, da moraš. Mislim, da je to bila do sedaj prostovoljna odločitev in naj tako tudi ostane!!!!! Zato se ne strinjam z veroukom v šolah, kajti če otrok to želi, ga lahko obiskuje tudi kot obšolsko dejavnost.
Upam, da nisem preveč zgrešila teme:))
Lp
Pia
No, no, no.
Moje stališče pa je tako (saj lahko menda povem?!?!);
1.točko ne komentiram
2. spolnost ni pregreha niti v veri. Spolnost je sestavni del življenja, predvsem zakonskega, če pa pravijo, da je pred poroko pregreha pa to ni isto. Sama sem hodila k verouku, res mi ni vedno pasalo, pa vendar. V zadnjih veroučnih letih so nam pokazali tudi video film z takšno vsebino (ne pohujšljivo, seveda), če bi bila to pregreha potem nam tega verjetno ne bi kazali, kajne?
3. kdo škodi sebi, če hodi k maši? Ženske, ker pač poslušajo “božjo” besedo ali otroci, kateri so namesto, da bi na nedeljo se potepali bokvekje, 1 švoh uro poslušajo besede, katere jih ne učijo niti k barbarstvu, niti k nasilju, niti……. ali moški kateri ponavadi tisto uro ne delajo nič pametnega, ampak se stepajo po gostilnah?
4.in 5.točka sta mi pa čisto samoumevni za takšno razmišljanje.
Pa še nekaj, čeprav je bilo že govora o tem nekaj mesecev nazaj. Otrok v 6 ali 7 letu starosti ni sposoben sam odločati o tem ali je verouk koristen zanj ali ne, kar se mi zdi, da naj bi vam bilo jasno. Mene so vpisali v 8 let verouka, kasneje pa sem se sama odločala in naj vam povem še to, da se nisem vpisala naprej, še vedno pa hodim k maši. Pa tudi takrat nisem bila še dovolj pametna, da bi vedela ali sem to storila prav ali ne.
Verjetno bodo sedaj pljunki prileteli, vendar tako je moje gledanje na to.
vsejeigra, mislim, da si se pravilno odločil. Sama sem krščena in vse, ampak sem zelo proti katolicizmu. Vse skupaj se mi zdi samo eno pranje mozganov, v korist sebi… Na primer, ena stvar, ki je Cerkvi ne odpustim, je prisvajanje slovenskih gozdov… ko pa so zavezani k skromnosti. Pleg tega sem sama rabila zelo veliko casa, da sem se otresla prepricanja, da ce zavrzem Boga, da se mi bo dogajalo samo slabo – tako so nas ucili pri verouku. Meni se vse skupaj zdej samo pranje mozgan. Proti religiji kot taki nimam nič, preko ljudi, ki Cerkev vodijo, pa ogromno. Se mi zdijo vsi po vrsti omejeni…!! Pa brez zamere, če je kdo drugačnega mnenja, sama jih pač ne prenesem.
Tko je to: govorim o instituciji, o okostenelosti sistema, ki temelji na predpostavkah, kot so: krivda, greh, blodnje o predzakonskem seksu, pokorščina, poslušnost, čiščenje grehov (?) z molitvami, itd…, Hierarhija je jasna. Skrivnosti je veliko. Manipulacij še več. Svinjarij pa ravno tako.
Vidim pa tudi pozitivne stvari, ki se bolj tičejo posameznikov v prizmi vere, torej ne institucije. Čistost tistih, ki vero posredujejo, njihova osvobojenost okostenelosti, odprtost uma itd… pa veliko pripomore k prenašanju naukov in vrednot na otroke..oz. vernike. Veliko poudarka dajejo na duhovno sfero človeka. Tega manjka npr. v šoli. Bistvo je prenašanje vrednot in upoštevanje vseh dimenzij vsakega izmed nas Vendar, kot si lepo napisal, gre navidezno sicer za prenašanje vrednot, v resnici, v sodelovanju z raznimi osebki, ki so del sistema, za indoktrinacijo, za tiraniziranje, za vkalupljanje. To pa počne vsak sistem, tako in drugače, več ali manj..
Brez elektronskih pljunkov.
Zakaj ne komentiraš 1. točke? Kot žensko bi me to žalilo.
Spolnost je pregreha. Ne da je (po dogmi) sestavni del predvsem zakonskega življenja (kot praviš), temveč je samo zakonska spolnost sploh dopustna, ostalo je greh. Zame je to nesprejemljivo. Zakon ni absolut, temveč okov, ki si ga je v zgodovini človek nadel zaradi lastninskih interesov.
Posebne škodljivosti nedeljske maše tudi sam ne vidim.
To, da se otrok pri omenjeni starosti ne more sam odločati mi je jasno. Zato se vendar starši odločamo za njih.
Naj pojasnim še, da sem sam (po volji staršev) z nejevoljo obiskoval verouk in obrede in bil tudi birman. Po birmi me niso več kaj dosti videli tam okoli. V odraslih letih sem spoznal, da ta zabava ni zame.
Mimi vsak ima pravico do svojega mnenja. Vendar ali se ti ne zdi (kot praviš otrok se pri 7 letih ne more sasm odločiti), da sem jaz tista, ki lahko za svojega otroka odločam in da z uvedbo verouka v šolo tudi jaz ne bi mogla več odločati. S to odločitvijo, ki sem jo omenila: jaz otroka ne vpišem k verouku, če bo kot odrasel hotel hoditi v cerkev bo pač hodil vendar bo o tem odločal on – ne jaz, ne neki versko vzgojeni šolniki. Imel bo pravico izbire.
Glede ure v gostilni – ne vem, da bi moj mož v nedeljo kdaj preživel uro v gostilni (razen če smo šli na skupno kosilo). Nedelja je dan za izlet v naravo, crkljanje, …Otroci pa uživajo na zraku, kar je glede na to, da med tednom preživijo ogromno časa v vrtcu in šoli nujno potrebno.
Spolnost pred poroko, pa je nekaj običajnega in normalnega. Nobene (tudi izmed zelo doma vernih prijateljic) ne poznam, da bi se nedolžna poročila, poznam pa dve, ki se nista zaščitili in sta bili mamici še pred dvajsetim letom in ena od dveh, se sedaj ločuje, ima pa štiri otroke.
To je zgolj izmenjava mnenja. Pravico do odločitve pa imamo , kajne!
Špela, jaz sem govorila o verouku, kateri se odvija v sklopu cerkve in ne šole. Tudi sama se strinjam, da verouk ne sodi v šolo iz večih razlogov, pa ne bom sedaj o tem.
Otroka je potrebno v otroštvu dati na pot krščanstva (če so pač starši verni) ali na pot kakšne druge vere, ker ko bo odrastel ne bo ne upošteval ne poslušal dobrohotnih nasvetov. Saj ne pravim, da je potrebno otroka siliti nevem koliko časa, ampak vem pa, da se naučiš tudi veliko koristnih stvari.
In še nekaj, saj cerkev pri verouku ne uči o tem kako lastniniti gozdove.
Mislim, da vse skupaj mečete preveč v isti koš. Cerkev in cerkev (eno je z malo začetnico!!!!).
Pa brez zamere.
Ž
Vse lepo in prav, spoštovani vsejeigra, paziti je treba le, da se vaš namen ne sprevrže v svoje nasprotje. Recimo, da bi zaradi vašega zavračanja Cerkve v negativen odnos skozi leta razvoja pripeljali tudi svoje otroke. Dajte jim možnost, da si sami ustvarijo mnenje, to bo vaš resnični dosežek. Morda bodo našli v veri mir, ki ga drugje ne bi.
P
Sori, v mislih sem imela gospo Mimi, ki so jo prvih osem let starši silili k verouku.
Na to foro pa igra ta inštitucija za pobiranje denarja in pranja možganov – dobiti te v roke čim mlajšega, da ti v podzavest vcepijo svoje ideje o svetu, tako, da lahko potem čim dlje manipulirajo s tabo. Res težko razumrm, da človeku s povprečno inteligenco ta ni jasno.
LP
V mladih letih sem kar rad hodil k verouku,pač bolj zaradi družbe, pa tudi prisila staršev je bila. Pri 15. letih sem dobil povabilo na mladinske sestanke v župnišče. Šel sem 3x, tam smo bli trije fantje in kar veliko deklet. Ko sem opazil,kako šlata in poljublja župnik dekleta in kako je dekletom do godilo,sem zasovražil vso cerkev. kasneje so se za božič celo udrla tla od norega plesanja tega društva. Ne hvala, za kaj takega. Pozneje sem pa tudi dobro premislil in nisem za nobeno ideologijo več, to samo poneumlja in nekatere bogati na račun naivnežev. Verjamem pa,da nekateri rabijo vero,samo ne prosim zaradi materialnih koristi. Če bi verjel v Boga,potem bi moral zavrniti vso mojo izobrazbo,saj logika in vera ne gresta skupaj, mogoče je to narobe, ampak tako zdaj gledam na to.
Sem kar podobnega mnenja kot MihaX, le da nimam takih izkušenj. Mene v času “socializma” pač starši niso “smeli” versko vzgajati, pa tega čisto nič ne pogrešam. Se mi zdi vse skupaj eno veliko “pretvarjanje”. Svoje hčere pa tudi ne silim v nobeno tako vzgojo, bo že sama izbrala, kar bo hotela. Sicer pa…saj sami vidite kako so nas “nalagali” s tistim “socializmom”…zdaj pa imamo…no, pa je to že druga tema…
Lep dan vsem
Angel
Spoštovani vsejeigra!
Ne morem si kaj, da ne bi odgovorila. že komentar na temo psička, ki potrebuje dom me je zbodel, tole pa… Iz napisanega veje tako velik prezir in nestrpnost do drugačnih od sebe, da je človeka kar strah. Ne, nisem hodila k verouku in ne hodim v nobeno cerkev. A vseeno bi rada opozorila, da je vera oz. verovanje nekaj drugega kot cerkvene institucije, ki poizkušajo na tak ali drugačen način manipulirati z verniki. Nič drugače kot države to počnejo z državljani. Na posamezniku je, da v vsem kar vidi in sliši poišče svojo resnico. Nobena vera ne uči slabega, od nas je odvisno kako jo interpretiramo, kot zakoni – lahko jim sledimo, lahko pa iščemo luknje.
To je moj komentar, ne ker bi hotela polemizirati, ampak preprosto nisem mogla biti “tiho”. In če me vprašate če sem verna in to pomeni verjeti v dobro, v ljubezen, v ljudi, potem sem verna, čeprav ne molim k nobenemu Bogu.
Lep dan še naprej, Tia