Spoštovani,

moja mama je stara 70 let in je že 25 let invalidsko upokojena zaradi depresije.
Kmalu po upokojitvi je zamenjala zdravnika in ta ji je predpisal Ladiomil za depresijo in Lekotam za živce.
Približno 20 let je normalno funkcionirala. Delala okrog hiše, vikenda, kuhala itd. Skratka, kot da je vse BP.

Pred približno petimi leti se je njen zdravnik upokojil in dobila je mlado zdravnico.
Ta ji je dala zdravila Olanzapin Teva in Cymbalta. Na začetku je imela en teden krizo, saj je bila odvisna od Ladiomila.
Potem je bilo bolje, vendar vedno bolj je postajala odstotna. V družbi je postala tiha, začela se je umikat od sveta, začela se je rediti itd. Ko smo domači to počasi opazili, je povedala zdravnici in spremenili sta dnevno dozo. Iskali sta pravo a je nista našli.

Po cca 4 letih ji je zmanjkalo tablet, njena psihiatrinja je bila odsotna in splošna zdravnica ji je predpisala Ladiomil, saj je imela letega v mamini kartoteki. Mama se je zopet boljše počutila.

To je ob prvem obisku pri psihiatrinji tudi povedala, vendar jo je psihiatrinja nadrla, da od Ladiomila postaneš odvisen in ji predpisala zdravila Asentra. Po enem mesecu mama ugotavlja, da je še slabše. Ves čas jo tišči v prsih, umika se v svoj svet in razen opravil v kuhinji ni sposobna narediti ničesar drugega.

Pred tremi dnevi je iz omare vzela Ladiomil in ga vzela. Že tri dni je povsem spremenjena in počuti se super.

Sedaj pa moje vprašanje kot laika. Če mora jemati zdravila celo življenje, ali ni bolje da jemlja Ladiomil, ki ji pomaga in je od njega odvisna, kot da jemlje neka druga zdravila zdravila in je ves čas depresivna, živčna, zamorjena, tiha, skratka bolana. Kaj menite vi?

Lp in hvala za odgovor,
Andrej

Pozdravljeni Andrej,

hvala za vaše sporočilo.

Prosim vas, da vprašanja glede zdravil naslovite na drug forum in sicer Splošna psihiatrija. V primeru, da imate kakšno drugo vprašanje pa vam bom z veseljem odgovoril po svojih najboljših močeh.

Lepo vas pozdravljam in upam, da se bo dobro izteklo,