katera vrsta joge?

Spoštovani!

Zanimam se za jogo, in sicer iščem tako, da je čimmanj teorije ter čimveč vadbe, sproščanja, fizičnega dela. Sam se ne spoznam na te stvari, sm pa pomislil na Hatho jogo ter Jogo Nidro.
Kak predlog?

Lp

Ob tako kontradiktornem vprašanju bom težko oblikoval resen odgovor. Pri INTEGRALNI JOGI je veliko vadbe, veliko pasivne in aktivne meditacije, teorije pa toliko, kolikor je potrebuješ za vadbo joge, sicer je bolje hoditi na fitness in doma delati avtogeni trening. Oglasite se kdaj v PLESNEM MESTU ( vadba vsak pon., torek, četrtek in petek od 20.00 do 22.30 ) in si brezplačno oglejte, kaj počnemo.

Dragi “Jz”,

V jogi je še kako dobrodošla, če ne celo potrebna teorija (predpogoj). Poskusi…Če pa si apriori proti, imaš še vedno na voljo ogromno a(na)erobnih aktivnosti.

Lp

Seveda je odvisno, ali bi se rad malo “razmigal” in sprostil, ali bi res želel uskladiti delovanje svojega uma, duha in telesa. Sri Chinmoy je, recimo, razlagal samo teorijo in meditacijo…., Swami Mahashwarananda daje prednost gibkosti, Saraswati priporoča dihanje, torej pranajamo…. Vse skupaj pa itak nima nobenega smisla, če ne veš, zakaj to počneš in se ne odvezuješ od “izprijenosti svojega uma”……..

“in se ne odvezuješ od “izprijenosti svojega uma”……..”

Taka “duhovnost”, ki predpostavi, da je človeški um izprinjen brez podlage, ali oseba, ki to predpostavi ni kredibilna pri meni niti se je ne more jemati resno.
Očitno ima še veliko dela na sebi za naredit, da ugotovi njene lastne “uzprinjenosti” ne pa, da jih zmotno vidi v drugih.

Lep pozdrav vsem.

Spoštovani Dejan!

Takale anonimna agresivnost je lahkotna zadeva, mar ne. Ne da nimaš pojma o “d” od duhovnosti, celo norca se delaš v svoji nestrpni nevednosti. Človeški um je izprijen po definiciji uma in te izprijenosti nas ovirajo pred tem, da bi našli mir v sebi. Um, torej ego, trpi zaradi svoje minljivosti in si želi uresničitve takoj in v tem življenju, zato hlepi po užitkih, ki mu jih dajejo opojna sredstva, požrešnost, odvisnost od mnogih stvari, kot so igre na srečo, spolnost itd. Človeški um podlega slabim mislim, užaljenosti, kritizerstvu, opravljanju, iskanju napak pri drugih ljudeh, negodovanju, žaljenju. Njegove lastnosti so skopost, lažnivost, hinavščina, zavajanje, prisvajanje, podkupljivost in spletkarjenje. Obremenjen je z materialnim, s pobožnjaštvom, s potrebo po uveljavljanju svojega prav, z razkazovanjem moči, neprekinjenim govorjenjem, skakanjem v besedo, nastopaštvom, z nazivi in izpostavljanjem svojega jaza.

Zato, da bi človek lahko dosegel mir v sebi, da bi lahko uskladil delovanje uma, duha in telesa ter vspostavill stik s svojim Višjim Jazom, se mora znebiti vseh naštetih lastnosti, da vspostavi notranji dialog in spozna svojo vlogo in nalogo. Zato se mora iskalec na svoji poti naučiti obvladovanja svojih misli, obvladovanja svojih dejanj, naučiti se mora strpnosti, nastopanja z ravnodušno vedrino, biti mora usmerjen k svojemu cilju in zaupati mora v Vseurejujočo silo, brez črvička dvoma v sebi. Potem šele se lahko človek zave svojega poslanstva, svoje prave vloge. Vloge, ki ni ta, da je na svetu samo zaradi lastnega užitka in uresničevanja svojih želja.

Školjka, ki leta in leta zbira minerale iz izločkov svojih žlez ter s tem okoli mikroskopsko majhnega inkrementa ustvari čudovit biser, zaživi šele, ko ta biser zasije v vsej svoji lepoti na neki roki ali okoli nekega vratu. Človek zaživi šele, ko v prav takšni biserni svetlobi zasije njegova duša, kajti šele s tem je realiziral vrok svojega obstoja in namen kreacije človeka sploh.

Tebi, Dejan, pa ostaja še mnogo dela. Zato se nikar ne mudi preveč z ocenjevanjem in sojenjem. Pomisli morda včasih na tisto Prešernovo pesem o možu Kopitnem, ki mu umetnik na koncu pravi tako, kot bom jaz tebi: “LE ČEVLJE SODI NAJ KOPITAR!”