kastracija in sterilizacija
Miti in dejstva o sterilizaciji in kastraciji
Živalska populacija silovito narašča. Vsako leto se rodi milijone nezaželjenih ljubljenčkov in večino se jih obravnava kot »žive smeti« ter se jih zavrže ali še bolj obsojanja vredno pobije tako, da trpijo. Primarni vzrok za evtanazijo ljubljenčkov je, da lastniki svojih ljubljenčkov ne sterilizirajo ali kastrirajo, prav tako je z živalmi, opuščenimi zaradi težav s poslušnostjo ali drugih težav (zlasti lastnikovih!). To je tragično in graje vredno, vendar tudi preprečljivo.
Postopek
Postopek odstranitve razmnoževalnih organov živali moškega ali ženskega spola je skopitev. Za žival ženskega spola ga poimenujemo tudi sterilizacija, za žival moškega spola pa kastracija. Očitni razlog, zakaj je skopitev tako pomembna, je preprečevanje nezaželjenih in ponesrečenih brejosti. Vendar sam postopek prinaša še veliko prednosti tako za ljubljenčka kot lastnika.
Živali ženskega spola
Ta preventivni kirurški postopek se lahko opravi že zgodaj, pri starosti 2-4 mesecih. Nedavne znanstvene raziskave so pokazale, da se mlajši kužek ali muca bolje odzoveta in preživita anestezijo in kirurški postopek. Pogovorite se s svojim veterinarjem o tem, kdaj bi se moral vaš ljubljenček skopiti. Mnogi veterinarji se še vedno odločajo, da ta postopek izvedejo na živalih, starih najmanj 5 do 6 mesecev.
V njihovo dobro bi morale biti vse mačke in psičke sterilizirane, če se ne bodo uporabljale za vzrejo ali razstavljanje. Ni pomembno, ali ji boste dovolili ven le nadzorovano ali ne, saj so fizične pridobitve, ki izhajajo iz zgodnje sterilizacije tako dobre, da ni dobrih razlogov, zakaj se je ne bi izvedlo. Dodatno se izognete vedenjskim problemom, ki so povezani s spolnim nagonom pri nesterilizirani živali ženskega spola.
Fizične prednosti zgodnje sterilizacije
Preprosto ni razumsko, da bi hišni ljubljenki omogočali imeti eno pojatev ali eno leglo, preden se jo skopi. Od čakanja se ne pridobi nič, od zgodnje skopitve pa veliko.
Psice bodo pri pojatvi krvavele in umazale tudi pohišto in preprogo. Da bi se preprečevali ti madeži, morajo lastniki ljubljenčkov, ki jih imajo v stanovanjih, pokriti pohištvo ter očistiti preproge, da bi se odstranil vonj in madež. Čeprav obstajajo majhni vložki, ki jih žival lahko nosi opasane, jih večina ljubljenk zavrača in si jih želi sneti.
Hišna ljubljenka, ki se jo sterilizira pred prvo pojatvijo ima zelo zmanjšano tveganje za razvoj raka jajčnikov, maternice in dojk, drugega najpogostejšega raka pri ljubljenčkih. Nikoli se ji ne bo razvilo vnetje maternice. Vnetje maternice ali pyometra lahko resno ogrozi življenje in terja urgentno sterilizacijo. Ta vnetja se zelo pogosto pojavljajo pri starejših, nesteriliziranih samicah.
Seveda zgodnja sterilizacija preprečuje tudi nenačrtovano in nezaželjeno brejost. Nezaželjena brejost je velik problem. Z mladički zlasti na podeželju povsem brezčutno ravnajo – mnogim se ne zdi sporno ubiti mačka ali psa brez lastnika, kar vidimo tudi na tem forumu.
Če vaša nesterilizirana samička postane breja po nesreči, je lahko to potencialno ogrožujoče za njeno zdravje, če je premlada. Šest mesecev stara samička ni pripravljena na materinstvo.
Kar se tiče argumenta, da se sterilizirane samičke vselej zredijo, to ni nujno res. Res je, da so sterilizirani ljubljenčki lahko bolj nagnjeni k debelosti, toda to se dogaja, ker ob približevanju samičke zreli odraslosti ta lahko postane manj fizično aktivna in potrebuje manj kalorij in energije. Fizična zrelost pogosto nastopi kmalu po sterilizaciji. Zato se pogosto dolži sterilizacijo, če se ljubljenček zredi. Če svojega ljubljenčka ne boste preveč hranili in mu boste omogočali veliko dnevnega gibanja, se ne bo veliko zredil. V nasprotnem primeru se bo zredil ne glede na to, ali je bil skopljen ali ne.
Vedenjske pridobitve zaradi zgodnje skotitve
Med stadijem pojatvenega cikla, ko je samička dojemljiva za samčke, lahko poskuša slednja pobegniti iz hiše. Prav tako lahko začne označevati teritorij z urinom, zlasti, če so v gospodinjstvu ali bližnji okolici še drugi ljubljenčki (samčki ali samice).
Nesterilizirana samička lahko oboli za motnjo, poznano tudi kot »lažna nosečnost«, ki posnema vse fizične in vedenjske stadije nosečnosti, čeprav ni oplojenih jajčec. Ta motnja je zlasti pogosta pri ljubljenčkih, ki so zelo odvisni od svojih lastnikov, ter se pojavi tudi, ko ni bilo nobenega parjenja. Nekatere samičke doživljajo lažno nosečnost vsakič po pojatvi.
Zelo moteč stranski učinek tega, da imamo pri hiši nesterilizirano samičko je potreba po tem, da odganjamo njene nezaželjene snubce. Samčki se bodo pojavljali na vašem pragu, se zadrževali na vrtu ter se med seboj borili. Poleg tega lahko mačke in celo nekatere psičke »jočejo«. Misleč, da je vaša ljubljenka v stiski ali da jo kaj boli, jo peljete k veterinarju, kjer izveste, da je v pojatvenem ciklu in išče partnerja.
Samčki
Pri okoli šestih ali sedmih mesecih starosti bo vaš samček postal spolno dozorel. Najbolje je operacijo opraviti, dokler je še mlad, čeprav se jo lahko opravi v katerikoli starosti v življenju ljubljenčka. Ta postopek se uvršča med preventivne kirurške postopke, tako kot sterilizacija.
Skopitev ne spremeni moškega videza samčka. Še vedno bo imel sekundarne spolne značilnosti, ne glede na starost, v kateri je postopek opravljen.
Kastracija ne vpliva na sposobnost lova ali vedenja psa čuvaja. Najverjetneje bo manj agresiven na nekaterih področjih, zlasti pa v odnosu do drugih samčkov. Kot pri steriliziranih samičkah se samčki ne bodo zredili, če jim dajemo dobro, uravnoteženo dieto in omogočamo dovolj gibanja.
Fizične koristi zgodnje kastracije
Nekastrirani samčki lahko imajo številne zdravstvene težave, povezane s hormoni, ko se starajo. Razvijejo se jim lahko rak prostate, perianalni tumorji, rak testisov. Skopitev zelo zniža tveganje za te zdravstvene težave.
Vedenjske koristi zgodnje kastracije
Sterilizacija je zlasti učinkovita kot preventivna metoda proti številnim pogostim težavam z vedenjem.
En aspekt vedenja pasjega samca je agresija proti drugim samcem. Ko samec doseže polno fizično in spolno zrelost, postane vedno bolj zaščitniški do tega, kar ima za svoj »teritorij«. Njegova definicija »njegovega« se tudi spreminja in meje se povečujejo, dokler v njegov teritorij ne spada tudi cel ar.
Pogosto se lastniki tega ne zavedajo, dokler se ne pripeti nesreča ter je njihov samček ali drug samček hudo ranjen ali celo mrtev. »Toda vedno je tako nežen«, je pogost komentar vznemirjenega lastnika v teh okoliščinah. In res je – dokler njegove lastnine ne ogrozi drugi samec, ki jo si jo sam lasti. Takrat prevlada teritorialni instinkt vsako socializirano vedenje, ki se ga je naučil ter bo branil svoje ozemlje včasih tudi do smrti.
Skupaj k temu instinktu spada potepanje. Spolno aktiven samec mora nadzorovati meje svoje lastnine in jih nenehno širiti. Dodatno je vselej v pozoru za kakšno dojemljivo samičko in če se samica poja tudi kilometre daleč, jo bo našel. Pogosto se samec zadržuje v tem območju več dni in čisto pozablja, da sploh ima dom. Lahko se pojavijo hudi boji, kadar več samcev lovi vročo samičko, četudi je zaprta v hišo. Raziskave kažejo, da se izmed vseh pozitivnih vedenjskih sprememb, ki sledijo kastraciji, potepanje najbolj spremeni.
Nekastrirani samec lahko začne markirati svoj teritorij z uriniranjem na vsako pokončno površino, ki jo najde. To je običajno povezano s samičko, ki se nekje pripravlja na možitev znotraj teritorija tega samčka ali pa se samček premika po soseščini. Teh pojavov se ne zavedate nujno, vendar boste zanje kmalu izvedeli, ko bo vaš sicer vzgojen ljubljenček nenadoma markiral po hiši. Ob odsotnosti drugih moških živali lahko samčki agresivno branijo svoj teritorij tudi pred ljudmi. Pretirano zaščitniško vedenje do družinskih članov se lahko kaže z renčanjem ali pihanjem na obiskovalce v vašem domu.
Druga spolno povezana vedenja samčkov lahko vključujejo vzpenjanje na človeške noge, na ljudi in celo podiranje otrok in plezanje nanje. To je zlasti strašljivo in nevarno, če je pes velik.
Za mačje samčke zlasti velja, da kastriran samček ne bo markiral (skoraj vsi nekastrirani mačji samčki markirajo). Prav tako vpijejo, kot da so v hudih bolečinah. Pomislite lahko, da vašega mačka kaj boli ter ga peljete k veterinarju, tam pa izveste, da si išče nevesto.
Vsa ta vedenja se običajno lahko popravi s kombinacijo kastracije in trenigna, vendar je težko prekiniti navado, ki je postala zakoreninjena.
Kastracija naredi življenje prijetnejše, saj odstrani nekatera vedenja, s katerimi se ljudje težko sprijaznijo – vedenja, zaradi katerih lahko ljubljenček pristane tudi v zavetišču ali pa še kje na slabšem.
Kirurški postopek
Operacija sama vsekakor ni kruta, marveč popolnoma preprost in rutinski proces, ki ljubljenčku pravzaprav pomaga. Kadar je opravljena pri mladi živali, zapusti največ en ali dva dni neudobja.
Lastniki bodo dobili navodila o prenehanju hranjenja in dajanja vode ljubljenčku pred postopkom. Teh navodil se pazljivo držite.
Večina veterinarjev bo ljubljenčka skrbno pregledala pred anestezijo. To pogosto vključuje krvni test in analizo urina. Ti testi so nujni, da se prepričamo, da ni prikritih zdravstvenih težav, kakršne so bolezni ledvic in jeer, diabetes ali kronična infekcija, ki bi pacienta med postopkom lahko resneje ogrozile.
Pri samičkah bodo odstranili jajčnike in maternico ter tako preprečili proizvajanje jajčec. Pri samčkih bodo odstranili testise in s tem tudi izvor sperme.
Po operaciji bodo žival še opazovali. Nekateri veterinarji zadržijo žival čez noč na opazovanju, večina tistih pa, ki so jim poseg opravili zjutraj, lahko gre pozno popolnde domov počivat in okrevat.
Znova bo lastnik dobil navodila o skrbi za ljubljenčka naslednjih nekaj dni. Skrbno se držite teh navodil in ljubljenček si bo hitro opomogel v zelo kratkem času.
Da povzamemo, kastracija in sterilizacija sta dobri za vsakogar:
1. To je dobro za vašega ljubljenčka. Zmanjša tveganje za določene bolezni in raka razmnoževalnih organov tako pri moških kot ženskah. Kastrirane ali sterilizirane živali prav tako živijo dlje. Pri samičkah se prekine pojatev in torej nervoza, pri psicah krvavitev in pojav nedobrodošlih samcev. Pri samcih se prekine poželenje, zmanjša vzpenjanje in potepanje.
2. Dobro je tudi za vas. Običajno je poseg cenejši, dobite pa lahko še popust. Zmanjša tveganje nezaželjenih legel. Ne bo vam treba več skrbeti za neželjene mladiče ali jim iskati dom.
3. Brezdomne živali so resen problem. Uničujejo lastnino, širijo bolezni in stanejo veliko denarja, da se jih nadzira. Grozljivo opravilo je, da evtanaziramo živali zaradi neodgovornega parjenja.
Razlogi, zakaj ljudje ne skopijo svojega ljubljenčka
»Bojim se posega. Bo za ljubljenčka boleč?«
Čeprav je skopitev kirurški poseg, ki terja splošno anestezijo, ljubljenček ne čuti ničesar med proceduro in tveganja so minimalna. Gotovo prednosti daleč odtehtajo tveganja. Ljubljenček čuti le blago neudobje in se bo običajno vrnil na noge ter k normalnim aktivnostim v 24 do 72 urah.
»Za ta poseg nimam dovolj denarja.«
Ne morete si privoščiti, da ga ne bi izvedli. Skopitev ima običajno dosegljivo ceno, zato se o tem pogovorite z veterinarjem. Veliko dražje je, če boste imeli mladičke, za katere bo treba skrbeti ali pa si bosta morala s sosedom razdeliti račun za veterinarja, ker je vaš samec oplodil njihovo samico. Veterinarji imajo načeloma za te operacije nižjo ceno.
»Svojega ljubljenčka želim vzrejati, saj ima rodovnik.«
Rodovniško vzgajanje je zelo zapleteno. Preden se za to odločite, se morate vprašati določene stvari. Ali imate za žival rodovnik s petimi generacijami? Ali v zadnjih treh generacijah obstaja minimalno osem naslovov (AKC/UKC: Champions, Obedience CD, CDX, itd.) ? Ima žival stabilni temperament? Ali ustreza standardom pasme? Sta žival in njen morebitni partner zdrava? Dober rejec bo pazljiv pri izbiri živali za nadaljno vzrejo in bo žival vzel nazaj, če bi imela kakšne zdravstvene težave.
»Z mladički lahko dodatno zaslužim.«
Vzrejanje psov in mačk ne prinese vedno denarja. Tu so računi za veterinarja, cepljenja, hrana in stroški oglaševanja. Prav tako skrb za mladičke terja svoj čas, treba jih je tudi pokazati morebitnim lastnikom. Ne pozabite na skušnjavo, da bi obdržali vsaj enega, ki se pogosto zgodi ob prvem leglu. Kaj če brejost ogrozi mater ter ji povzroči trpljenje ali pa celo umre – ima izgubljen ljubljenček sploh ceno? Prav tako se z vsakim pojatvenim ciklom, ki ga samička preživi, njeno tveganje, da bo kasneje imela zdravstene težave, pomnoži z deset. Dokler niso mladički prodani, se vprašajte, ali ste resnično toliko zaslužili?
»Moj samec bo zaprt pred samičkami.”
Samčki bodo samičke v pojatvi zavohali in mnogi bodo pobegnili zdoma.
»Želim si, da bi bil moj samec pes čuvaj in mora biti agresiven.«
Večina ljubljenčkov bo bolj zanesljivih in odgovornih po skopitvi in se pogosto lažje česa priučijo zaradi stabiliziranih hormonov. Kar napravi samčka za dobrega psa čuvaja je trening, ne hormoni..
»Moj otroci se morajo naučiti tudi o tem – želim, da vidijo proces rojstva.«
Otroci lahko doživijo izkušnjo z rojstvom na druge načine kot pa na račun hišnega ljubljenčka.
Poseg za muco pri nas stane 11800 sit.
Ni ravno malo .
Se pa strinjam z vsem zgoraj povedanim. Pravkar se odločamo , da bi dali sterilizirati našo 6 mesečno muco, čeprav še malo oklevamo okoli tega, da bi ji le enkrat dovolili imeti mlade. Ne zaradi kakih zdravstvenih pomislekov , pač pa zato , da bi imeli njene male mucke – je namreč taka lepa dolgodlaka mačica.
In težka mi je misel na bolečino , ki jo bo morala prestati !
lp A.
Tudi naša stara muca je sterilizirana , vendar ni čisto odpadlo mačje dvorjenje. Samci še vedno hodijo okoli in markirajo naša vhodna vrata in balkon , čeprav se morajo pri tem izogibati psu. Torej jih kar precej vleče.
Sprašujem te , če veš , zakaj?
Sterilizacija pa je bila opravljena delno t.j. samo podvezali so ji jajcevode, ker je baje tako boljše , ker ne prekine normalnih funkcij jajčnikov in se muca vedenjsko ne spremeni , pa tudi zredi se ne . In seveda je operacija kot taka lažja in povzroča manjbolečin – tako je bilo rečeno.Je pa naša muca potem nehala rasti in je vedno ostala bolj majhna. Postopek je bil opravljen pri 7 mesecih.
lp A.
Če jajčniki niso bili odstranjeni, potem niso bili odstranjeni tudi spolni hormoni – in posledično ni bila preprečena pojatev. Muca je torej še vedno vsake toliko “vroča” in mucki jo hodijo obiskovat. Ni pa sposobna imeti mladičev.
Nekaterim se takšen delni poseg zdi bolj human, vendar, kot sami vidite, dosti stvari ne prepreči – verjetno žival še vedno trpi, če ji ne dovolite potešitve, mladičev ne more imeti, če pa bi ji potešitev dovolili, pa bi lahko staknila kakšno bolezen, ki se tako prenaša.
Torej, da se muca “vedenjsko ne spremeni” pomeni torej samo to, da se bo breznala še naprej – a brez mladičkov. Osebno se mi to ne zdi najboljša rešitev – niti za žival, niti za njenega lastnika. Tudi mnenje veterinarjev o podvezovanju jajcevodov se je spremenilo.
Muca pa je lahko majhna že po naravi. Z našo smo dolgo odlašali sterilizacijo, toda zrasla kljub temu sploh ni veliko. Nekatere mačke, zlasti pa rodovniške, so lahko izrazito manjše od tistega povprečja, ki si ga predstavljamo.
Naša muca je stara šest mesecev, vendar imam občutek, da je še premala, da bi jo dali sterilizirati. Bojim se, da bo težko prenesla operacijo, saj je zelo občutljiva. Pri treh mescih je prebolela mačjo kugo – bilo je že zelo hudo, veterinarka ni dala upanja; ampak naša muca se je zelo borila in na veselje vseh nas preživela. Najhujše pa je bilo to, da se je okužila, čeprav je bila ves čas v stanovanju (pri dveh dneh sem jo začela hraniti po dudi, ker jo mama ni marala).
S sterilizacijo še mislimo počakati 3 mesece, da bo malo večja, vendar me je strah posledic (npr.; če bo prišlo do kakih komplikacij med posegom, in predvsem bolečin po operaciji).
Zanima me pa tudi cena sterilizacije in kako so vaše muce prestale ta poseg.
Kot zanimivost: naša muca se že od malega tolaži s sesanjem prstov na roki; rada bi, da bi se tega odvadila, vendar dvomim, da mi bo uspelo
Tudi mi smo tik pred tem, da damo našega šestmesečnega mucka kastrirati in ni nam lahko. Prejšnjega smo izgubili zaradi kuge. Kako se je lahko tvoja muca okužila, če ne gre ven? To je res čudno, mogoče je bilo pa kaj drugega. Nam je veterinar rekel, da mačka v glavnem kuge ne preživi, če pa jo, ima prav gotovo kakšne posledice – slepoto, delno ohromelost, zato smo ga dali uspavati, saj je zelo trpel. Vsi smo jokali, še mož.
V bistvu se vam s sterilizacijo ne mudi, saj muca ne hodi ven, kajne? Naš mačkon pa je od vsega najraje zunaj, zato nimamo izbire. Smo ga pa navadili, da je samo na našem vrtu.
Kaj si mislila s tem, da sesa prste – tvoje? Poskusi ji dati kakšen nadomestek, saj se dobi toliko mačjih igračk, vsekakor jo odvadi.
Veš, kaj pa počne naš Filip? Ko je posebno raznežen, navadno, ko se zbudi, zleze komu v naročje, prede in ‘mesi’s sprednjima tačkama – tako kot je to počel, ko je pil pri mami. Je prav smešen, saj ima že čez štiri kilograme in je že velik muc, obnaša se pa kot mladiček. In takrat je kot v transu – ušesa potisne nazaj in nekako odsotno gleda. Mogoče pa se spolno prebuja? Res me zanima, če počnejo to tudi drugi mačkoni?
Mi smo našo muco dali sterilizirati ko je bila stara več kot leto dni. Počakali smo, da je do konca zrasla. Čeprav je bila vedno samo v stanovanju, je bilo grozno ko se je gonila, saj je to počela vsakih 14 dni.
Sedaj pa imamo doma psičko, mopsko. Zanima me, če kdo kaj ve o sterilizaciji pri majhnih pasmah.
Jaz sem za sterilizacijo v ugleni in dobri veterinarski kliniki odštela 15.000 tolarjev. Smo pa ugotovili, da je kje tudi ceneje.
Bolečin muca ni imela. Z njo lahko počakaš, da zaspiš, ko ji dajo injekcijo, nato prideš čez 20-30 minut ponjo. Potem še nekaj časa spi. Če opazuješ ta spanec, lahko vidiš, da kaj sanja (premika noge, gobček, lahko mljaska, se nenadno zbuja in ne ve, kje je, nekatere lahko tudi bruhajo). Moja se je sredi tega sna, ko je bila čisto mirna, nepričakovano polulala – ker tega še nikoli ni storila izven stranišča, smo bili seveda presenečeni, kako velik je njen mehur! 🙂 Takorekoč v treh urah po posegu pa je bila zbujena, ni ravno letala okoli, toda bila je kot običajno – že pri sebi. Ni mjavkala in tudi nisem videla nobenega znaka, da bi jo karkoli bolelo. Če bi bilo po njenem, bi spet tekala okoli (če bi ji sneli ovratnico). Nekaj dni je nosila še ovratnico, šivi pa so bili razgradljivi, tako da jih ni bilo treba pobirati ven, rana resnično čisto čisto majhna, zdaj se lepo celi, dlaka na tem mestu, ki ga prej obrijejo, pa seveda še nekaj časa raste.
Lep pozdrav!
Ko je bila muca stara en mesec sem jo peljaja k veterinarju, da ji je dal vitaminsko injekcijo, ker pa je bila takrat še muca premala mi je svetoval, da jo pripeljem čez en mesec na cepljenje (mačji kugi,…). Že takrat mi je rekel, da močno razhaja mačja kuga in četudi je muca v stanovanju je možnost, da se okuži (npr.: preko obutve, preneseš lahko tudi z rokami,…saj za človeka ni nevarna. Pri dveh mesecih je pa muca postala neješča, dosti je spala, delovala je utrujeno, čez čas jo je začela tresti mrzlica, ni mogla več hoditi). Veterinar ji je vzel bris in ta je bil pozitiven; in kot prvo je povedal, da je malo možnosti za preživetje. Vendar se je naša muca izmazala, že na drugi dan je bila bolj živahna. En teden (vsak dan) smo jo vozili na pregled in čez mesec dni, ko je bila zdrava je bila cepljena proti mačjim boleznim (zaradi sigurnosti je bilo cepljenje za dva tedna ponovljeno). Zdaj je zdrava, razigrana, preveč razvajena muca.
Naša muca je bila sterilizirana pred kratkim. Stara je okoli 6 mesecev (najdenček) in se je tudi že gonila – ker smo jo držali notri je ves čas mjavkala in jokala, bila je videti prav nesrečna. Zato smo se lažje odločili za sterilizacijo. Po njej je bila zelo hitro dobra. Prvi dan je bila še bolj mirna, pa tudi jedla ni kaj dosti, ni pa kazala znakov bolečin, drugi dan pa se je začela že povsem normalno obnašati.
Imamo pet let staro navadno ” pritepeno”muco, ki se je zelo hitro navadila na mačje stranišče. Tudi ob spremembah lokacije le-tega ni bilo težav. Potrebo je opravljala vedno v stranišče, velikokrat je prišla z dvorišča v hišo prav hzaradi tega. Letos julija smo v hišo dobili tudi mlado psičko na katero se je sedaj že lepo navadila. Zadnji mesec pa ugotavljamo, da občasno svoje potrebe več ne opravlja v mačjem sranišču, pač pa na tleh. Omenim naj še, da redno skrbimo za čistočo mačjega stranišča in uporabljamo posip iz belih kristalov že kar nekaj časa pred tem, ko se je pričela ta težava. Kaj nam je storiti?
lep pozdrav in hvala za odgovor
Zinna, jaz sem mojo mačko dala sterilizirat kaki 2 leti nazaj. Pred posegom ne sme tisti dan nič jesti. Pri nas je bilo tako, da so jo dali “pod narkozo” in ko sem jo prinesla domov od veterinarja, je še nekaj časa spančkala. Ležati mora čim bolj iztegnjeno. Ko se zbudi je še nekaj časa malo “pijana” potem pa se stanje normalizira. Imela je tiste šive, ki se sami stopijo, tako, da jih ni bilo treba it ven pobirat. Seveda mora nekaj časa – se ne spomnim več točno koliko- nosit tisto belo “satelitsko ovratnico”, ki ji preprečuje, da bi se lizala po rani in tako poslabšala celjenje. Ta ovratnica je malo neprijetna in meni se je muca kar malo smilila, ampak… je pač treba. Na toplem ali hladnem? Najbolje, da je doma v hiši, tudi sicer bi vam svetovala, da ji vsaj v teh mrzlih mesecih nudite topel kotiček. Za družbo drugih mucov pa ti žal ne morem svetovati, ker imam samo eno.
Veterinar bo povedal, kdaj se spet oglasite na kontrolo, to pa mislim, da je tudi vse.