Kariogena hrana
Znova pozdravljeni!
Prosim, če mi lahko svetujete glede prehrane otrok. Rada bi, da jesta zdravo hrano, ki ne povzroča kariesa (oz.je manj kariogena). Toda brez občasnih sladkarij ne gre (med, marmelada, čokolada, piškoti, torte in sladoledi, ne pa bonboni in lizike).
Čokolino je na mizi nekako 1x tedensko, sicer pa skušam kuhati kosila in večerje, malicamo pa kake ribe, jogurte, sadje ipd. Sladkamo ne, saj je vse že tako preveč sladko. Seveda nimamo in nikoli nismo imeli stekleničke, niti za čaj ne.
Kljub temu me zanima, kako kariogen je kruh in testenine, riž, polenta, krompir … pa meso, zelenjava (surova, kuhana, vložena …), sadje, sadni sokovi, kompoti itd. Je kis (za solate) kariogen, glede na to, da je kisel? Je trdi sir res koristen za zobe in dlesni?
Obstajajo kakšna splošna pravila?
Seveda si čistimo in si bomo čistili zobe, vendar te kemične reakcije menda stečejo zelo hitro, še med tem ko jemo, in že okvarjajo sklenino.
Za tolažbo: okoli čiščenja zob se pri nas kljub vsem mogočim trikom precej prepiramo: z malim 16mesečnikom, ker ga boljo dlesni zaradi izraščanja zobkov, s starejšim, 6-letnikom, ker ga med čiščenjem bolijo oz.skelijo njegove oguljene šestice… Trenutno oba nekako nahecam, če udarno recitiram kake verze na temo ščetkanja. Na primer: “Ščetka ni le za okras, pred gnilobo brani nas”. Verz zaleže, ker ga je starejši dobil v ambulanti na sistematskem pregledu, mali pa je prevzet od vsake pesmice in rime. Si bo pa treba izmisliti še kaj, en tak zobni rap, ke jima je to tako všeč!
Lep pozdrav!
Spoštovana LiLi,
v Sloveniji bi potrebovali več tako “zagretih” mamic, ki bi tako skrbno pazile na zobke svojih malčkov.
Kot zdravo prehrano vedno navajamo hrano s čim več ogljikovimi hidrati. Za zobe ta prehrana sicer ni najbolj primerna, si pa tu pomagamo s primerno higieno. Ogljikove hidrate delimo na enostavne (majhne molekule npr. glukoza) in sestavljene (večje molekule npr. škrob). Bakterije v ustni votlini se večinoma lahko prehranjujejo z majhnimi molekulami, ki jih pri presnovi predelajo v kisline. Poleg tega imamo v slini encim, ki že sodeluje v presnovi in cepi manjše molekule OH do sladkorja. Kaj zdaj vse to pomeni?
Riž, krompir, testeinine večinoma sestavlja škrob, ki se v ustih še ne razgrajuje in torej zobem ni nevaren. Večinoma so problematični in nevarni sladkorji, ker se prično razgrajevati že v ustih. Kruh tudi ne predstavlja nevarnosti iz te plati, zaradi grizenja je boljši bolj trd (skorjast) in črn kruh; ta se tudi manj lepi na zobe.
Kis je sicer res iz kisline, kar pa zobem ne škodi do te mere, da bi se mu odpovedali. PH v ustih pri jedi tako ali tako pade in naloga sline je, da poskrbi za ponoven dvig pH-ja. Bolj nevarna je npr. Coca-cola, ki vsebuje ogromno sladkorja, poleg tega pa še ortofosforno kislino, ki lahko zobe precej poškoduje (vsi poznamo poskus z žebljem v Coca-coli preko noči).
Mislim, da ste tako zelo osveščeni, da se vam ni potrebno bati za zdravje zob vaših otrok (iz izjemo šestic pri starejšem fantu). Ko pa boste spesnili kakšen zobni rap, pa se vam toplo priporočam 🙂
Spoštovana Anajob,
saj odgovor na vaše vprašanje že vsebuje odgovor LiLi. Vsekakor se je dobro izogibati hrani, ki se dolgo zadržuje v ustih in hrani, ki vsebuje veliko enostavnih sladkorjev.
V vseh pogledih pa je najbolj zdravo pitje vode ali nesladkanih pijač (npr. čajev), vse ostalo pa čim manjkrat:).