Kampi in…
wcji:) Z možem greva v kamp in najin dopust se ponavadizačne z njegovo zaprtostjo pa da ne more na tem wcju (saj veste kaj). A tale zdravila, ki jih oglašujete res kaj pomagajo? V bistvu bi res potrebovala nekaj, da učinkuje, pa da nima potem driske. Kaj naj v lekarni kupim po vaše, a sploh kaj pomaga pri tem problemu? Hvala za kakršnkoli odgovor – Metka
Pozdravljeni!
Torej, za začetek bi želel povedati, da se s problemom potovalne zaprtosti srečujemo vse pogosteje. Zaprtost definiramo kot redko (manj kot tri krat tedensko) iztrebljanje majhnih količin (manj kot 50g dnevno) trdega blata, ki ga spremlja mučno napenjanje. Pogosto zaprtost spremljajo trebušni krči, glavoboli, utrujenost, apatičnost in izguba apetita. Običajno je zaprtost prehodna in traja le nekaj dni, lahko pa tudi zelo dolgo, vse tja do treh mesecev.
Dopusti nedvomno predstavljajo čas, ko je naša dnevna rutina močno spremenjena. Posledično je spremenjena kopica različnih dejavnikov, ki v vsakodnevnem življenju v veliki meri vplivajo na ustrezno črevesno peristaltiko in s tem na bolj ali manj redno praznenje črevesja. Telo se mora na hitro privaditi na nov režim spanja, hranjenja, telesne aktivnosti, vnosa tekočin ter nenazadnje spremembam v okolju. Pri ljudeh, ki so bolj občutljivi na tovrstne spremembe se kaj hitro lahko pojavijo težave. Vse skupaj dodatno poslabša stres in pa zelo pomembno, pogosto prisotno pomanjkanje vode v telesu. Zavedati se moramo, da je tekočina zelo pomembna za pravilno prebavo. Pri prebavi telo iz tankega črevesja najprej vsrka hranila, potem pa v debelem črevesju posrka še presežek vode. Če je telo dehidrirano, pobere več kot le presežek vode. Ko se blato enkrat zasuši, pa se jasno bistveno težje premakne.
Vsi omenjeni dejavniki vsekakor vodijo do porušenja optimalnega ravnovesja v črevesni mikroflori, kar se odraža v obliki prebavnih motenj, bodisi driske ali zaprtja.
Sedaj pa še konkreten odgovor na vaše vprašanje. Bakterije v fecesu igrajo neposredno vlogo pri odvajanju blata, tako da povečujejo kislost vsebine debelega črevesa in izločajo snovi, ki povečajo osmotski pritisk. Na ta način oljašajo samo presnovo zaužite hrane in poleg tega povečajo količino vode v debelem črevesu. Kisla črevesna vsebina spodbudi krčljivost črevesja in prispeva k hitrejšemu iztisu vsebine. Probiotiki, ki se uporabljajo za zaprtje vsebujejo seve, ki so poznani po tem, da se neverjetno hitro množijo in s tem skupaj s produkti njihove presnove močno povečajo prostornino blata, kar dodatno spodbudi črevesje k pojačanem krčenju. Poleg tega tovrstni probiotiki navadno zavirajo tudi razrast škodljivih bakterij (E.coli in Staphylocossus aureus), ki se v večjem številu pojavljajo v črevesni mikroflori prav pri ljudjeh z zaprtjem. Večina teh pripravkom vsebujejo tudi prebiotike – fruktooligosaharide in inulin, ki so v naših prebavilih hrana za koristne bakterije, nekateri pa vsebujejo tudi vlaknine. Vlaknine dodatno že same vežejo velike količine vode, mehčajo blato in povečajo njegovo količino, ter tako pospešijo prehod skozi prebavila.
Vsekakor je uporaba posebno prilagojenih probiotičnih pripravkov za (potovalno) zaprtost dobra izbira, saj sistematični pregledi številnih izvedenih kliničnih študij kažejo, da jemanje probiotikov ugodno deluje pri zaprtju. Najverjetneje pa samo to ne bo dovolj, zato dodajam še nekaj praktičnih nasvetov:
1. Na splošno uživajte hrano, ki vsebuje veliko vlaknin. Ženske morajo dnevno vnesti minimalno 25 g, medtem ko moški 38 g vlaknin. Vlaknine so rastlinski ogljikovi hidrati. Nahajajo se predvsem v surovem sadju (lupinasto sadje, jabolka, hruške, slive, breskve, mandarine), surovi zelenjavi (brokoli, zelje, ohrovt, regrat, cvetača, špinača, bučke), stročnicah ter neoluščenih žitih (polno zrnate testenine, neoluščen riž). Človeška prebavila vlaknin ne presnavljajo in ne absorbirajo. Najboljše je, če si pred odhodom pripravite na primer laneno seme z jogurtom, ali zaužijete kozarec soka suhih sliv.
2. Obvezno povečajte količino zaužite vode (vsaj liter do liter in pol na dan več). Vodo pospešeno izgubljamo zaradi stresa, klimatskih naprav,… številni ljudje tudi manj pijejo, ker se bojijo, da bodo morali na poti prevečkrat na stranišče. Ker bo tudi izguba soli v teh dneh večja, lahko vodi dodate tudi nekaj soli.
3. Izogibajte se uživanju alkohola že nekaj dni pred dopustom, saj alkohol izsuši debelo črevo.
4. Poslušajte svoje telo. Jejte takrat, ko ste lačni, vendar ne pretiravajte s hrano. Poskušajte čim bolj ohraniti običajni dnevni ritem hranjenja.
5. Čim več počivajte. Ne pozabite na potreben spanec – 7 do 8 ur dnevno.
6. Poskrbite za redno telesna aktivnost (zadošča že pol ure zmerne hoje na dan). Z gibanjem se pospeši cirkulacija krvi, kar je zelo koristno za delovanje črevesja. Zanimivo je, da cepetanje zgolj za minutko ali dve takoj znatno poveča prekrvavljenost črevesja.
Zlasti ne pozabite na telesno aktivnost tik pred odhodom.
Svetujem vas, da si v lekarni kupite posebne probiotike, ki so namenjeni ravno odpravljanju zaprtja (Waya IT, Lepicol) in upoštevate zgoraj naštete praktične nasvete, pa mislim, da bo imel mož bistveno manj težav. Vsekakor pa pomembno vlogo igra tudi psiha oziroma prepričanje, tukaj ne pomaga nič drugega kot da se človek poskuša upreti pričakovanju, da bo zaprt!
Upam, da sem vam vsaj delno odgovoril na vaše vprašanje.
Lep pozdrav,
Boštjan Martinc