Od meseca septembra si zdravim zvin gležnja – enostaven, po besedah zdravnika! Po mesecu dni od poškodbe grem nazaj, stanje nič boljše, boli vse v golen do kolena. naletim na drugega zdravnika, ponovno RTG, vse bp, ampak se odloči za mavec in bergle. Razbremenitev zmanjšala bolečine, ampak – kakor se je nogo obremenjevalo, ponovno otekanje – v gipsu. Grem nazaj, povem kako je, vzamejo dol gips in na FTH. Po terapijah kontrola, noga otečena, boli, prosim za magnetno resonanco ali UZ – ni potrebno. Noga ne boli od poškodbe, ampak je to revma. In zdravljenje mi zaključi.
Nikoli nobenih težav z revmo, niti nimam drugih težav kje drugje. Samo od tega doskoka z gležnjem. In pred to poškodbo pretekla copperja brez težav, sedaj še pol ure hoje ne zmorem brez stisnjenih zobov!
Popolno razočaranje nad odnosom ter zdravnikom! In najhuje – še v travmatolođki izvid je napisala, da je revma, ne poškodba. Torej me bo jahala še zavarovalnica, če slučajno dam odškodninski zahtevek!?

Ali si se držala navodil? Če bi te dali celo v gips, bi mirovala? Dobila si gips in bergle, da bi mirovala z dvignjeno nogo, takrat ne zateka in bergle, da je ne boš obremenjevala, ko si pokonci. Masaža, slane kopeli, to ve skoraj vsaka mama? Sama moraš dati gležnju možnost da se zdravi. S prsti lahko migaš v postelji, če boli pa takoj nehaj – vsaj, tik pred bolečino. Kakšne pol ure hoje neki? Pretiravanje v svojo škodo. Pol ure v celem dnevu, doma po mehkem, po travi (ne po asfaltu, betonu), po par metrov doma nekaj mesecev, če zelo paziš šest mesecev, pa z elastično nogavico oporo za gleženj. Potem pa res postopno obremenjevanje po navodilih (kot pri vidnem zlomu). Upam, da je samo zvin, če pa preobremenjuješ že dlje časa (od prej), je lahko kaj več in naslednjič je huje. Cooperja ne bi bilo za priporočati. Sicer pa še sama pobrskaj za navodila in izkušnje drugih.

Vse je bilo po navodilih zdravnika! Tudi obremenjevanje v gipsu ter bergle oz postopno opuščanje proti koncu odstranitve gipsa.
Miganje s prsti je obvezno. Tudi to mi je rekel, ker drugače je nevarnost tromboze, ker ni dal injekcij proti strjevanju krvi.
In ja – po tolikem času, po FTH – so mi vsi rekli da naj živim normalno naprej, da je vse v redu. Čimveč gibanja, lahkotnega teka po ravnem, hoja.. Nobene prepovedi, zato je tvoje zgražanje, ter določene napisane besede, izpadejo prav žaljivo. In ja – po treh mesecih lahkega zvina nihče na netu ne piše o takih težavah. Vsi so po mesecu dni bili OK, v takem času imajo težave samo tisti, ki so imeli mogoče zlom. Kar pa so meni definitivno potrdili da ni bil. Kot bivšemu športniku (sedaj še samo amatersko) je povsem jasno posopanje ob težavah. In v vseh mojih letih je bil to prvi zvin, pa sem krepko v zrelih 30, bolj 40.

Kaj izpade prav žaljivo, ali to, da ti nekdo pri vnetju poškodovanih struktur poda pavšalno in nestrokovno mnenje “revma”, ali da pričakuješ rešitev na nekem javnem forumu v slovenščini? Dodaj ZS konkakt, pa bo morda kdo pripravljen seznaniti te s čem tistim, kar so ti “vsaj neetično” zamolčali in te odpravili, kot je ” v navadi”.

Naredila si vse po navodilih (upam da pisnih)! in Ni se pozdravilo!. Vedno lahko plačaš za zasebno drugo mnenje (celo v zasebnih ambulantah izvajalcev, redno zaposlenih v isti javni instituciji).
Drugo mnenje v okviru javnega zdravstva:
– glej 40. člen – https://www.ip-rs.si/zakonodaja/zakon-o-pacientovih-pravicah/
in – http://www.viva.si/%C4%8Clanki-o-boleznih-nasveti/7753/Ima-bolnik-pravico-zahtevati-drugo-mnenje
– glede na prepoznavno izraženo izrazito cehovsko „solidarnost“ npr. v prispevku na http://www.dnevnik.si/objektiv/v-objektivu/1042446246 (opisan je postopek – podaš zahtevek pri
tistem, ki te (je) zdravi).
– je morda pametno poiskati nasvet pri zastopniku pacientovih pravic drugačne specialnosti
http://www.viva.si/%C4%8Clanki-o-boleznih-nasveti/7753/Ima-bolnik-pravico-zahtevati-drugo-mnenje
– Seznam na: http://www.mz.gov.si/si/mz_za_vas/pacientove_pravice/zastopniki_pacientovih_pravic/

Da se javim – v rokah papir, kateri dokazuje, da je bil zdravnik – tako milo povedano- površen. Ampak kaj sedaj? Nezdravljene potrgane vezi, kite, tetiva, podkožne otekline še vedno prisotne… Seveda vse delno napačno zaraščeno, zato tudi vse boli, tišči… Če bi ta ljubi UZ naredili ko se je prosilo, bi še mogoče lahko kaj naredili, sedaj …. kar je, je. Moj gleženj nikoli ne bo kot je bil, šport lahko sanjam, kajti glede na zategnjenost napačno zaraščenih zadev je precejšnja verjetnos ponovnega natrganja ob aktivnosti. No, samo toliko o bogovih v belem, njihovem znanju (no, to je bolj previsok ego, neko znanje že imajo) – kako naj pacient ve več, kot oni, ki so se šolali. In spet dokaz – človek najbolje pozna svoje telo (če nisi hipohonder ali kajpodobnega).
Verjetno pa s tem ni konec – razmišljam, da grem naprej, do varuha bolnikovih pravic, kajti po videnem, napisanem sem delni invalid. In ne pozabiti, na čigav način oz. zakaj.