Kam naprej v življenju…
Pozdravljeni…
Nevem ce sem nasel pravi naslov teme in pravi forum ampak sem rekel da bom vseeno poizkusil…
pa da začnem…
Najvecji problem moj je psiha…torej moje misli se enostavno neda kontrolirat zadnje case…pred 2,5 letoma sem izgubol očeta za rakom kar me je totalno usulo…ker sem edinec in ker sem še živel s starši in ker smo doma imeli plan kupiti hišo se mi je svet porušil prav tako vsi plani….
Po smrti očeta sem izgubil še babico…4 mesece po njegovi smrti kar pomeni da sma z mamo ostala sama…
Prvo sem se držal jaz…mama ne…ko se je mama malo pobrala je mene usulo….nimam vec volje…energije…nobeneha veselja v sebi…nobene želje….nič
Sem samski…letos bom star 36 in ker ni resnih punc imam nekako v glavi da je bolje bit samski kot v slabi zvezi…sploh v mojem stanju…
Ker me niti moj posel vec ne veseli kjet je zasluzek dober…mi je vse kar pocnem grozno težko….prava muka vse skup…ko pomislim da bi bi imel še v tej situaciji družino me je groza…(ali pa res ob otrocih enostavno neke probleme prej prebrodis…)?
ker sem vcasih v krogu ljudi na katere se velikokrat sploh nisem oziral na njihova mnjenja mi je nekako zacelo nabijat v samozavest? 35 let si star in zivis se z mamo v bloku? Kera te bo pa mela…ja se strinjam…slisi se hudo ampak dobra plat tega je da kupujem hiso katero lahko postavim brez kakersnega koli kredita….kar ke danes redko ce nisi iz premozne druzine ali da si veliko podedoval…in ja…mama bo imela svoje nadstropje…kdo pa bo skr el za njo????? Ona je življenje posvetila meni jaz pa bom zdaj šel ko je sama in stara? Ko troi ko ni očeta in ko me srce boli ko je sama…?
Je res tako drugace ce zivis s starsi v hisi? Ni tako cudno in takih obsojanj?
Še pred enim tednom je zaradi korone ostala brez sluzbe…tako da…
Res je da sem mogoce v brkaterih stvareh razvajen ampak zadnjih 10 let sem fizicno in psihicno garal da sem ustvaril nek znesek ki nama bo olajsal zivljenje…
Vse se podredil temu…in tisti ki me bote sodili…nikoli nisem imel kredita ali lizinga…sem uzobrazen z 8.stopnjo izobrazbe…
Ko nekateri pisejo da taki smo leni ko smo doma…
Ne jaz sem garal da na stara leta moji starsi uzivajo v penziji…sedaj pac oceta ni vec in imam se samo mamo…se prevec zrtvujem za njo? Imam zlato mamo…takih ni veliko…
Kor sem pred kratkim se dobival z punco ki je 33 let in mi je ocitala da zivim z mamo?
Ona pa dela 6 ur in je zmatrana in je zdaj ponosna ker si je na kredit kupila stanovanje za 40k…?
In ob vsem tem se….zelo si zelim dobro partnerico…me pa skrbi ce bo sprejela mojo situacijo…bom lahko skbrel za mamo in za druzino ce jo bom sploh kdaj imel?
Taki strahovi me napadajo predvsem med vikendi…
In ja
Poiskal sem pomoc…doagnoza izcrpanosy in depresija….dobil blage AD inhodil psihologinji ampak se mi zdi da mi vse skyp nic me pomaga…tudi bioenergetike sem probal pa nic….zdaj se hodim na masaze in bioresonanco ker enostavno se moram pobrat ker tako zivet negre…samo pocival bi in se ne spocijem…
Edino kar pomaga kar pa vzamem je lexauri n 1x na mesec in sem cisto drug clovek….
Kaksen nasvet od bekiga ki je bil v istem “sranju”?
Glavo gor in korak za korakom:)
Sploh nisi v slabi oz nezavidljivi situaciji. Sama živim v družini, ker smo navajeni skrbeti en za drugega: starejši za mlade in mladi za starejše. V isti hiši. Seveda ne gre brez kompromisov in občasne slabe volje, ampak je več pozitivnih in lepih trenutkov kot slabih. In to šteje.
V tem koronskem času, se je taka situacija celo izkazala za nekaj najboljšega, ko so starejši zaradi varnosti ostali doma, smo “ta mladi” tisti, ki jim svet pripeljemo na dom:)
Sem zagovornik medgeneracijskega sobivanja, ker vidim iz prve roke koristi za vse.
Smrt starša zamaje vse temelje družine. Zdaj čutiš vso težo tega, ampak glej, trudiš si pomagati, torej te situacija ni dotolkla. In te ne bo.
Najprej se postavi na svoje noge. Začni načrtovati in uresniči svoje želje z nakupom hiše, uredi stanovanje zase in za mami (poskrbi za ločena vhoda – je minimalen strošek za zasebnost). Ko bosta vsak na svojem (čeprav v isti hiši), boš videl, da se bo vse začelo lepo sestavljati. Mami bo imela nekaj svojega, vrt… uredita kak zunanji kotiček kamor povabi svoje prijatelje (spodbujaj njeno druženje z vrstnicami) in mami bo pomirjena, ker bo vedela, da je ne boš pustil na cedilu, zamotila se bo in ponovno zaživela. Vsake toliko gresta skupaj kam na izlet (npr kraji, ki sta jih obiskala sama z očetom ali pa jih je obiskala s svojimi starši kot otrok) in se imata dobro. Ali pa si določita dan v tednu, ko gresta skupaj v trgovino, na trg ali pa samo na skupno kosilo.
Ti pa veš, da boš lahko mami priskočil na pomoč, ko te bo potrebovala. Oba bosta samostojna in tak občutek je enostavno dober.
Če imaš dobro plačano službo, kjer si vseeno zadovoljen (ni mobinga, psihičnega pritiska, redna plača in normalen urnik…) jo vzemi kot sredstvo za plačilo računov za tvoje želje. In si izpolnjuj želje:)
Trenutno se končuje obdobje temnih mesecev in dan se že daljša. Športna oblačila in ven na sprehod. Če je dež pa v avto z dobro muziko in malo naokoli. Tudi s prijatelji se zmeni za sprehod na varni distanci: sta pač dva, ki gresta v isto smer;)
Evo, pa imaš začetek;)
Vse dobro ti želim:)
Ej jaz sem star 33 pa živim tudi v hiši pri tastarih. Onadva penzionista v spodnjem štuku, jaz v zgornjem in se imamo čist fino. Pa nisem noben mamin sin, se čist sam vse rihtam, pa težja dela okol hiše. Mama ves čas bolj na vrtu, foter pa ima en kao mizarsko delavnico. Imam zelo solidno službo v katero rad hodim, avto, parkirišče, vrt, klet. Pa nobenih kreditov in tega sranja. Če bi mi katera zatežila (do sedaj mi še ni nobena), da živim s tastarimi bi ji rekel samo Fuck off, tamle so vrata če ti ni kaj všeč. Zadnja stvar ki si jo v teh cajtih želim je pa z neko bejbo se zapufat do vratu za 30 let za garsonjero, potem se bova pa čez pet ločevala in vlačila po sodiščih,..Samo da bo okolica videla da sem na svojem, čeprav sploh nisem saj je stanovanje od banke, ali pa da neko drago najemnino plačujem. Ko jih j…., grem rajš za ta denar vsako leto na Tahiti.
Jasno da bom staršem pomagal zdaj na stara leta, saj ne bosta večno tu. Pa me zelo malokrat prosita za kakšno stvar. Imam pa tudi veliko hobijev tako da mi ni nikoli dolgčas. Trenutno sem tudi samski in če bom katero kul punco spoznal v redu, če ne, pa tudi prav. Boli me k….
Svetujem ti da si najdeš en velik cilj v lajfu in mu slediš, to da si se lotil gradnje bajte je zelo v redu. Za zraven pa imej kakšne hobije.
