Kam naj se obrne starš?
Imam odraslega otroka, ki menim, da ima to motnjo. Že na začetku ustanovitve tega foruma sem se obračala sem, vmes so minila že leta v zvečine trpečem odnosu z lastnim otrokom, ki ga ljubim maksimalno, vendar sem se distancirala, ker ne zmorem in nočem več, saj so zadeve šle že veliko predaleč.
Pa vendar, čutim, da sama potrebujem nekoga, s katerim se lahko o tem pogovarjam, da mi kaj pojasni, me usmeri, mi pomaga kot strokovnjak.
Zato me zanima, ali obstajajo na štajerskem koncu strokovnjaki, ki so usposobljeni o teh motnjah in bi se lahko obrnila na njih .
Za pomoč bi vam bila res hvaležna, saj sem kot mama ZELO nesrečna zaradi tega neodnosa in nesrečnega otroka. Hvala!
Glede na izkušnje,se kar pridružujem.Žal!
Ljudje najraje slišijo in pripovedujejo o svojih otrocih lepe stvari. Če imaš težave, se jim zdiš pogosto čuden/kriv ti, ker si ti vendarle starš. Seveda, najlepše je vse zapakirati in problemov ni. Vsak bi samo poslušal lepe stvari, kazal svoje lepe dogodivščine z dopustov,..briga njih kako si pravzaprav ti in kako se ti ob tem počutiš, kot da bi moral zanikati in potlačiti svoje realne težave.
Pa še na izjave naletiš, v stilu: “Sprejmi svojega otroka, takega kot je”. (ne zanima jih seveda, kaj doživljaš, kak odnos ima otrok do tebe,kaj počne tvoj otrok sebi,tebi,drugim).Najdejo se taki,ki ti hočejo pri vseh tegobah še direkt v žilo vbrizgati koncentrat občutka krivde. Takim, seveda ni mar ne zate, ne za otroka. Ampak boli, ni ti vseeeno.
Redke izjeme so stari starši in ostali, ki poznajo situacijo oz. jim je mar. Redki so to ljudje, pa še tisti, ne vedo kako bi ti pomagali!
preberi kar pišejo na mom na splošno oz. v drugih odnosih in poskusi iz tega pridobiti informacije in izkušnje, ki ti bodo pomagale. Momovci se do vseh ljudi obnašajo podobno, torej si lahko pomagaš z izkušnjami drugih ljudi. Glede na to, da je otrok star 28 let, nisi več dolžna igrati nobene starševske vloge, ampak samo vlogo drugega odraslega.