Spomladi me je vrgla iz tira novica, da možev brat in njegova deklica kupujeta stanovanje. Samo po sebi ni to nič nenavadnega, on je star 26 let ona 4 manj, živita pri njegovih starših in je bilo pričakovati, da si bosta uredila dom.

Kar me je vrglo iz tira je bilo dejstvo, da kupujeta stanovanje vredno 220.000 DEM, pri čemer njuni dohodki ne presegajo 300.000 SIT mesečno. Oba imata SS in nobene volje za nadaljne izobraževanje, zato v bodoče ni pričakovati povečanja dogodkov, na dolgi rok prej upadanje. Otrok nimata. Pri nakupu stanovanja bodo pomagali starši, vendar bosta kljub temu imela najmanj za 100.000 DEM kredita. In popolnoma prazno dvosobno stanovanje. Nimata nobenega kosa pohištva, niti posode.

Pri tej odločitvi so veliko vlogo odigrali moževi starši ( beri mama), ki so navijali za nakup novega stanovanja, češ da so rabljena ” nekvalitetna, v nekaterih uhaja plin, razlika v ceni med nakupom novogradnje in rabljenega stanovanja ni bistvena..”
Z možem sva povedala najino mnenje, da je taka investicija nesmiselna, da se “ta mlada dva” že na začetku za naslednjih 10 let založita s krediti in da bosta težko živela, oz. jima po plačilu položnic in nakupu nijnih zadev ne bo ostalo nič. Verjetno bo v naslednjih letih prišli tudi otroci in povečani stroški. Pa je v teh letih tako lepo, če si lahko privoščiš izlet, potovanje, večerjo v dvoje ali s prijatelji, zabavo… In bi bilo bolje, če si za začetek kupita manjše rabljeno stanovanje, ki ga lahko pokrijeta v celoti s prispevkom staršev.

na vse argumente so starši kot papige ponavljali, da bodo že kako, da oni več denarja ne bodo dali, da bosta pač brez pohištva, če pa ne bosta mogla, bosta pa stanovanje prodala. Vrhunec je bil,ko so povedali, da oni ( starši) v to zvezo ne verjamejo oz. so celo prepričani, da se bo razdrla.

Ko smo kot razširjena družina skupaj se o tem sploh ne pogovarjamo, stanovanje se ” uradno” ne kupuje, midva o tem ne veva nič. Pri nas doma smo se o takih zadevah pogovrajali in to iz oči v oči, ne preko telefona.

Prosim, če mi napišete mnenej v zvezi s tem.

Najprej naj povem, da se sicer strinjam z vasimi argumenti, vendar pa je odlocitev popolnoma njihova (ocitno so sami odrasli ljudje) in se v to ne morete vmesavati.

Tudi midva s fantom zaenkrat lahko le sanjava o lastnem stanovanju, si pa kupujeva (rabljeno) pohistvo – no, to je samo par tisocakov za kos in tako pocasi le nekaj imava. Tudi jaz si nocem na glavo nakopati nekega ogromnega kredita ter garati vec desetletij, da bi odsluzila vse kvadratne metre.

Toda drugi razmisljajo drugace. Njihova odlocitev je morda res slaba, vendar ne razumem vasega ogorcenja, saj se vas neposredno ne dotika in mozevi starsi vendar sami odlocajo, koga in kaj bodo denarno podprli. Kljub temu, da so vasi argumenti popolnoma smiselni, jih morda ne bodo razumeli kot dobronamerne in kakega posebnega “razsvetljenja” glede te stvari ne bodo doziveli. Da ne bi bila stvar se slabsa, kot je, jim lahko le svetujete, da preverijo, ali ima nepremicnina vse potrebne dokumente itd. Nepremicnina se lahko v vsakem primeru tudi proda, ce mladima ne bo uspelo kredita odplacevati.

Jaz predvsem ne razumem, kaj se to tebe tiče?

Sicer pa mislim, da mlada dva modro ravnata, ker bosta sedaj “posesala” nekaj denarja od obeh staršev, če bosta pa primorana to prodati, pa bo kupnina ostala njuna. Po radiju sem poslušal, da bodo cene nepremičnin drugo leto še padale, potem pa se bodo zaradi kreditov te stanovanjske sheme verjetno za nekaj časa podražila…

100.000 DEM kredita pomeni po moji oceni cca 150.000 mesečnega obroka na 10 let, kar tudi ni tako hudo. Rajši živim v lastnem stanovanju z starim pohištvom in plačujem kredit, kot pa kje drugje in plačujem najemnino…

A te mogoče moti prispevek staršev!?

Ne razumem najbolj, zakaj te je zadeva tako vrgla iz tira. Konec koncev gre
za tvojega svaka in ne tvojega moza, ki bi se spuscal v neke vrtoglave investicije.

Seveda je vsakemu, ki zna osnovno racunstvo jasno, da je zalogaj za njiju
prevelik in da bosta tudi v najboljsem primeru do vratu zapufana po mojem ne
le 10, temvec blizu 20 let. Koliko bosta takrat stara, si pa lahko izracunas sama.

Vendar, kot pravim – their money, their problem. Mene bi to skrbelo in bi
ostro reagiral le, ce bi kdo v kako tako investicijo poskusil potegniti tudi moj
lastni denar. Dokler ni tako, pa…

Tvoja zadeva ni edina, tudi pri nas v družini je tako, da imajo eni več denarja, vendar dokler ti nič ne prispevaš, pač nimaš kaj govoriti, zato je bolje, da poskrbiš zase. Ta dva mlada že vesta, zakaj kupujeta novo, in brez skrbi, dokler se imata rada, bosta zmogla vse ovire, tudi otroke, le čas potrebujeta. Tudi jaz imam stanovanje, ki sem si ga kupila s pomočjo staršev, pa se moj brat še vedno jezi, čeprav že ima svoje veliko stanovanje in ni prispeval niti enega tolarja … Zato, mislim, oprosti, če te bom prizadela, nimaš pravice se vmešavati, če nisi nič prispevala, lahko pa poveš svoje mnenje in dobre nasvete. Odločitev je samo njihova.

LP

Gala veš kako je s tem, če ima s srednješolsko izobrazbo celih 300.000 na mesec dohodka naj bosta izjemno vesela, saj je to več kot pa ima npr. dohodka marsikateri par z univerzitetno izobrazbo!

Sicer pa poglej, do novega ali rabljenega stanovanja ne moreš priti drugače kot pa se zapufat do konca in nazaj, posebi, ce ti starši ne morejo prispevati nič. Sama na primer ne morem sploh sanjati o odhodu od doma (ne v najeniško kaj šele lastno stanovanje) pa imam končano fakulteto. Razlog je pač tak, da je moj mesečni dohodek cca 100.000 sit, starši mi ne morejo dati niti tolarja, partnerja trenutno nimam in se mi zdi sploh grozna že zamisel, da se dejansko ne moreš odseliti dokler nisi v zvezi in potem oba prispevata in no vsaj eni starši bodo valda mel kaj pod palcem a? In si kr naenkrat star 30+

Ok mislim, da štekaš kaj ti hočem povedati. Če jima starši dajo denar in sta sposobna plačevati puf, naj se odselita čimprej. Tazadnje kar rabita je družino, ki visi nad njuno zvezo in polaga stave koliko časa bo trajala… Da bosta uspela pa zbrati gotovine toliko, da bosta na roko kupila stanovanje pa lahko traja naslednjih 20 let pa še vprašanje, če jima bo uspelo!

O tem, da je to njuna odločitev, so ti tako že drugi napisali. Osebno mislim, da je imeti novo stanovanje velika prednost. Jaz sem potočena že deveto leto, pa še vedno obnavljava (tudi inštalacije…)… in mislim, da nikoli tega ne bo konec, saj sedaj že tisto izpred 9 leti ni več novo. Stalno obnavljanje je začaran krog. Denarja, da bi vse naenkrat vrgel ven in uredil pa ni in tudi če bi bil, bi bila to razlika do novega stanovanja. S tem imaš pa mir vsaj 20 let, razen rednega barvanja in nekaterih malenkosti.

Mislim, da je trenutek za nakup stanovanja pravi, saj ko imaš otroke in višje stroške, takšno odločitev o zapuvfanju sprejmeš še težje. Kako drago stanovanje kupiti, pa je stvar presoje.

Zdravo,

jaz osebno občudujem ljudi, ki sprejemajo izzive, in za ta par je prav da sta se tako odločila. Imata Novo stanovanje, nimata še otrok, kaj češ lepšega??, to kako bosta odplačala in koliko kredita imata je pa popolnoma njihova stvar.

Tudi sama si strašno želim novega stanovanja, in mogoče bom tudi sama vzela kakšen kredit, ki bo šel nekomu v nos, ampak se s tem ne bom obremenjevala,
ti pa vzemi to kot spodbudo, da tudi ti narediš kaj takega, ker globoko v sebi priznaj, da jim zavidaš do konca………….

Ja Nives, mogoče jim res zavidam, samo ne tako kot ti misliš. Sama zase sem že zdavnaj poskrbela, živim na svojem in do svojega doma sem prišla z lastnimi močmi, brez denarnih vložkov staršev.

Moja zavist izvira iz spoznanja, da na svetu živita,po grobi delitvi, dve vrsti ljudi. Eni, ki se očitno že rodimo z zavestjo, da smo sami odgovorni za svoje življenje in drugi, ki živijo v prepričanju, da temu ni tako.

Saj “tamlada” res vesta kaj delata.Od staršev, predvsem moževih, bosta posesala denar, kolikor bosta le mogla. Moj mož seveda pri tej igri “sesanja” ne bo udeležen, ker on že ima stanovanje, dobro plačano službo in ne rabi pomoči.

Tako je to.

Gala,

moram priznati da me nepravično deljenje denarja med otroci vedno razburi. To je res. Tega nisi napisala in smisel pisma je potem čist drugačen, to je res.
Ponosna bodi da na tvojem stanovanju ne piše “sponsored by daddy”.

Osebno sem vedno veliko bolj zadovoljna ko si sama kaj pridobim ali dosežem, ne razumem pa starše, ki delajo razlike med otroci. Moji starši so kar se tega tiče še bolj skopuški. Ne data ne meni, ne sestri niti tolarčka, pa imata v primerjavi z mano in sestro, ogromno ……..

Kaj češ, tako je življenje