Samo jaz. Zdaj vem da predolgo,ker niti slucajno ni bil vreden. Kar je vec kot ociten dokaz,da se nisem imela niti slucajno dovolj rada. Hotela sem samo povedati, da kljub temu, da je fantom v tej temi trenutno grozno, vse to mine in da se jim bo to verjetno se kdaj zgodilo. Ko prebolis, ti je vcasih prav smesno,ko pomislis, kako si takrat v fazi prebolevanja, razmisljal. Ali pa zalostno, ko se spomnis kako si se bil pripravljen ponizat,da bi dobil nazaj nekaj kar je ze zdavnaj minilo.
Moje mnenje je, da so vse te, ceprav bolece, izkusnje potrebne, da dozoris in si pripravljen na tisti, ki mu ljudje radi recete, ta pravi odnos, ki ne bo temeljil zgolj na zaljubljenosti, ampak na ljubezni in medsebojnem spostovanju. Da bi lahko bili sploh sposobni vzpostaviti tak odnos, da smo ga sposobni prepoznati in ceniti, je potrebna neka osbnostna zrelost, h kateri pripomorejo tudi taksne izkusnje. Zato je tudi potrebno it cez ves ta proces prebolevanja in ga v celoti predelati, ker ti vse to da (vsaj meni je) nek obcutek samozavesti,samospostovanja, predvsem pa najpomembnejse, da v prihodnje ves kaj hoces v odnosu in si sposoben isto vracati. Zato sem tudi prepricana, da tezenje k obuditvi odnosa,ki se je vec kot ocitno koncal, nima smisla. Iz njega ste odnesli dragocene izkusnje in dobili popotnico za naprej.

^ res si dobr napisala.se strinjam v vsemi napisanimi vrsticami.
res je tezko it naprej in pustit za sabo vse te spomine in skupne trenutke©.ampk vse se da!
men je blo tut konc sveta ko sva s fantom nacrtovala skupn lajf, po 6 letih so bolj njega kot mene zacele motit banalne stvari, kregala sva se za vsako stvar, ni bilo spostovanja… ptoem sva po pol leta spet zacela,.prve 4 mesce ne bilo super sve potem so pa udarle vn stvari ki so tko prej nacenjale zvezo plus se poln drugih, tudi s strani starseu k si ne bi nikol.mislila.
torej rpakticno cez noc sva nehala, nisva se slisala, mene je zelo ujezil pred tem takoda mi ni bilo tezko it naprej.potem se ja pa zacela agonija, smsji sred noci in klici, da me pogresa, da ne bo z nobeno tako kot z mano. mene je pa vse bols stiskal in sm se omehcala,.pa uzivala zravn v samskem lajfu. ko je vidu da me nima.pod kontrolo se je pa zacrlo zaljejnje,.kako me nikol ni spostval, da ne bo nardila faksa nikol (podobno kot zgodba z diplomo zgoraj) in potem je vidu da sm zacela delat na seb,postala odgovorna,najdla si sluzbo, bla srecna in ga je zacel zvijat. dokler nism slisala da ma punco pa.men pise.in se mi je strgal, nism opisala na en sms vec ker sm se pocutla izdan pa se ni blo fer do une punce “” “”. potem sta tak koncala, jz pa k sm se tkt zacela zavedat da je res vsega konc sm trpela v srb ker sva mela le nekaj kar se tezko najde zdj, bla sva si res sorodne duse, velik sm tut jz zajebala v zvezi in vse zato ker sm bla PREMLADA in ne custveno zrela.
od takrt sm si oblubla da zahtevam v zvezi medsebojno spostovanje in ce tega ne bo- sam grem! tako da sem sedaj najdla nekoga k sva res kompatibilna, vse tisto kar bivsi ni mel,on ma in sm res srecna, sedaj sva kskup pol leta in vse na boljs gre. misli se vedno kdaj sibajo k ex, sploh ko mi pisejo njegovi kolegi ali in z glupim vprasanjem ce mam fanta, ampk me vse mn gane :):)
in sm vesela da sm koncno dojela kar sm.misnla da nam nikol prrbolela..teorija je neki praksa drugo ampak zastekas to pa sele ko sam pr seb razcistis v glavi in gres naprej.

[code]
Argante
Za sabo imam 3 nekajletne veze. Po koncu prve, ki sem jo koncala jaz,je bivsi se nekaj let upal,da bova skupaj in iz svojih izkusenj lahko povem,da ko nekdo vztrajno klice,joce vsakic ko se srecata na ulici v cloveku vzbudi zgolj pomilovanje, na koncu celo gnus. Na zacetku mi je bilo hudo zanj, zato sem se se pogovarjala z njim, mu neperemisljeno rekla,da ce nama je usojeno, bova nekoc skupaj. Obesil se je na te besede in se trpincil se nekaj let,ko bi lahko ze zdavnaj zazivel svoje zivljenje. Zdaj sva v dobrih odnosih, vendar je po vec kot desetletju se zmeraj samski.
Po koncu druge veze,ki jo je koncal fant, sem bila jaz tista,ki je iskala moznosti,da bi bila ponovno skupaj in si podaljsevala agonijo v nedogled. Po letu dni,ko sem ga ze povsem prebolela,se je zelel vrnit, vendar jaz vec nisem zelela. Zdaj je porocen, sva v dobrih odnosih.
Tretja veza se je koncala zaradi druge zenske, bilo je precej travmiranja, pa vendar sem prebolela. S tem moskim nimam nobenega kontakta.
[/code]

po čisto istem scenariju se je meni dogajalo, skoraj identično…potem sem rabila nekaj let za sebe brez moškega, stran od njih, zdaj pa imam ob sebi čudovitega partnerja…ko pomislim na svoje zablode v mladosti pa mi kar slabo rata

Poznam dva primera, ko sta se partnerja po razhodu spet našla, v obeh primerih sta še zmeraj skupaj in zdaj so tu že otroci. Tako da neko upanje vedno je, odvisno zakaj sta se sploh razšla. Jasno je pa primerov, ko partnerja ni sta več skupaj, mnogo več.

Jaz se pa na vas obračam z novo težavo oz. rad bi vaše mnenje. Svojo bivšo punco sem pozabil, kolikor sem v tem (za mene kratkem) času pač lahko. Ampak vedel sem, da se bova prej ali slej srečala in to se bo zgodil naslednji teden na enem mal manjšem koncertu (v eni skupini igra njena prijateljica, v drugi moj brat) zato se bova 100% srečala.
Ker ona baje pride z neko novo simpatijo, me zanima kaj mislite? Naj grem jaz tja “samski” tako kot v tem trenutku sem ali naj povabim kakšno prijateljico?
No v bistvu naj tam stojim še ves na tleh in ona to vidi ali naj se “ukvarjam” s katero drugo? Kot sem rekel prebolel sem koliko sem v tem času lahko in kot vidite še ne čisto, ker če bi se ne bi ubadal s tako neumnimi stvarmi…
Ampak nočem, da me vidi popolnoma na tleh in meni se zdi sabo peljati neko drugo punco kar vredu zamisel. Kaj mislite pa vi?

Je možna opcija, da na koncert sploh ne greš? Pa če bratu razložiš, kaj je na stvari? Če se temu koncertu nikakor ni možno izogniti, se skušaj vsaj njej izogibat oz. ji povej, da ti ni do tega da bi se tam videvala, kajti s tem samo podaljšuješ svojo agonijo.

Ja frullo se strinjam, in z njo ne nameravam spregovorit NITI besede…seveda je možnost da ne grem na koncert ampak butast se mi zdi da bi se temu izognil sam zarad nje.

mas prav da izogibanje ni resitev!
Kaj pa ce si “just be yourself” in ce se slucajno srecata jo pozdravis (seveda ne bos ignoriral halo!) in ce vprasa kako si recs uredu pa ti..in potem nadaljujes da te cakajo prjatli (ce bos seveda v vecjem krogu), sicer pa sem zihr da bo ona to rekla da gre dalje do frendic, ce ze ti ne bos. Tko da ne analiziri zdj vsake besede.pa kdo kaj kam- situacije konec koncev ne mores predvidt!
Lahko da bo nesramna do tebe in se bom za nalasc zvijala pred tabo z unim.
Lahko da bo sama na tleh,vidt zalostna.
Recimo moj bivsi je bil cel bogi, glavo dol,me pozdravi in v sekundi cel nesramen attitudr vklop in je tko vse grdo povedu v pol minute da sem brez besed ostala, pa nic mu nisem hotla.
Ubistvu je nakonc on biu tisti k je vn letu iz lokala in.potem me “ponesrec” parkrat zvrcnu.. hmmm

Imel sem 4 letno vezo, ki se je letos prekinila meseca avgusta oz. konec julija z njene strani… vzrok? Še danes ne vem točno, je pa veliko vzrokov (tukaj ni bilo nobenega varanja itd.) ni se vidila z mano v prihodnosti, ni čutila več do mene… ali je res še danes ne vem in verjetno ne bom nikoli. Bilo je hudo, a sem se sedaj mogoče privadil na to življenje, čeprav vsak dan pomislim nanjo… Tako hitro tega ne pozabiš, sploh če je bilo lepo. Skratka stike nisva prekinila… zakaj?? Če se slišiva enkrat na teden tudi po dveh tednih ne. odvisno… Ona živi svoj svet… jaz pa pač svojega… Sam imam občutek, da se igra z mano, da preizkuša nekaj? Morda se motim, a meni tako deluje… Iz facebooka sem jo izbrisal… samo preko telefona kot sem že zgoraj navedel, se slišiva ampak zelo redko… Kaj vi mislite, kaj se tukaj dogaja? Lepo jo je slišati, samo kaj, ko se potem zaveš, da nisva več skupaj, in verjetno nikoli več nebova! Prijatelj z njo ne morem biti, vseeno pa bi se rad pogovarjal se družil z njo… itd… Začaran krog je tole!

Živjo
moram reči da sem se že našla v podobni situaciji tvoje punce, ampak razlika je bila, da sem zvezo ki je trajala kakšno leto takoj prekinila, ko sem občutila da ne vidim svoje prihodnosti z to osebo (prav tako ni bilo varanja ali kakšnoh nesoglasji v preteklosti ali tistem trenutku in je moja odločitev nasprotno stran zelo presenetila) in druga razlika, čeprav sva stike ohranila, so ti zelo omejeni (mogoče 1x na dva tri mesce, tak “folow up” kaj je novega), in ne odzivam se na morebitne predloge na drugi strani o ponovnem poskusu (ki so bili na začetku pogosti).

Moje mnenje, ko nekoga izpustiš iz svojega življenja, mu moraš dati čas, da tudi on izpusti tebe iz svojega (predvsem ko je bilo to dejanje nepričakovano za drugo stran). Ni lahko zate, ker si želiš stikov (vsaj moje zveze se po navadi končajo z prijateljevanjem)

Pa tudi preberi še 1x ta stavek, ki si ga zapisal na koncu posta: “Prijatelj z njo ne morem biti, vseeno pa bi se rad pogovarjal se družil z njo… itd… Moj odgovor na tvoje vprašanje kaj se dogaja, ti bi rad nadaljeval zvezo ona pa ne (kar tudi sama ve in čuti ko sta skupaj). S tem ko ne želiš prijateljstva ki ga ona želi s tabo pa si svoje življenje sam zapletaš… Sprejmi prijateljstvo in se bosta lahko družila. O čem več pa jaz na tvojem mestu ne bi upala, ampak bi začela znova,

lep pozdrav

AuraDion

Hvala za odgovor, se strinjam s teboj! V tem primeru, ki ga imam jaz več kot prijatelja trenutno ne moreva biti to je kristalno jasno… Z moje strani so čustva oz. jo imam rad…pri njej mi je všeč vse! Ujela sva se res pri vsem… Zato mi je žal res, da se je tako končalo… Res je da lahko dobim še enkrat boljšo punco itd… Ampak ona je to, kar potrebujem! Ko je končala zvezo z menoj je spreminjala razpoloženje do mene se je spremenila!! Od meseca julija sva se dvakrat dobila na pijači!! S prijatelji sva bila dva dni po cel dan skupaj ( to je bilo meseca avgusta ) skoraj takoj po razpadli zvezi… Kako se je vedla takrat? Kot bi bila moja punca, nakar mi je rekla čez dva dni, “da ne boš mislil, da je to še ena priložnost”? pa dobro se je vidilo, kako ji ugaja moja okolica, kot vedno… No mesec september ter oktober, videla sva se samo enkrat… Sem jo povabil dva tedna nazaj, če bi šla na pijačo kot prijatelja, pa ni ugodila… “češ nimam časa” pa dobro vem, da ima časa dovolj! Siliti vanjo to je zadnja stvar, katero bi naredil, ker bi pokvaril čisto vse… Zato ne vem kaj naj naredim. Za spoznavanje novih deklet, v tem trenutki nisem zmožen, kaj šele začeti novo zvezo z neko novo osebo… Enostavno se mi ne da, še enkrat vse od začetka! heh 😉 Kljub tem, da je preteklo že, hmm… ja skoraj 3 meseci od razveze, še vedno ni dneva, da ne bi pomislil nanjo, kljub temu, da sem njene slike spravil, jo izbrisal iz facebooka… (Rekla mi je tudi, da se ji ne da pogovarjati z mano… zato me je tudi ona blokirala..) V ponedeljek me je nekaj zanimalo, pa sva debatirala eno uro po telefonu.. Ha? čisto nasprotje!! Take težave imam… 😉 heh

Najbolje je da prekineš stike ampak vse stike.

Logično, da je ne moreš iz glave dati, če sta bila par, rad si jo imel ampak daj sebi možnost, da jo pozabiš ne kot človeka, kot punco. Daj sebi to šanso. Kaj pa imaš od tega, če se slišiš parkrat na mesec saj vidiš, da se samo sprašuješ. Prekini za leto, dve. Dokončno. Potegni črto. Konec je nekega obdobja in naj tako ostane. Ti pa podaljšuješ agonijo pri sebi. Boš videl kako bo hudo, ko ti bo jutri rekla imam novega. Tako pa če bi že od prvega dne se ne slišal to šlo mimo tebe…………….

Živjo tud jst mam ta problem z bivšo.enostavno jo nemorm pozabiti. za razpad sm kriv jaz ker sem biu enostavno preveč lobusumn..nism ji postiv dihat…ampak samo zato ker sm se bau da bi končala da bi jo zgubu…nakoncu je do tega prišlo ravno zaradi tega :(usak dan razmišlam in se kesam zakaj sm biu tok usivljiv zakaj ji enostavno nism mogu zaupat…ampak takrt nism jbg..sedaj bo enem mesc od najinega razhoda sm dubu en en nou zagon da mogoče pa le ni prepozn za use…ker ko sva končala mi je vedno govorila še te mam rada bla bla ampak vedno na koncu tega stavka je blo ampak nemorm več…in da mi noče dt konc ker ve da bi me prizadela…seveda logično mi je use to takrat dopizdil in sm jst nje dau konc potem se je pa drama začela….ko sm ji dou konc ji ni blo kul na fbju komadi kako me nemore pozabt itd…čist me je zmedl in sm reku da bom spet probu jo dubit nazaj….in ko sm spet navezu stik ista pesm da me nemore ker ve da se nemorm spremenit da pač tak sm itd…in vedno je rekla pač da nisva za skupaj…wtf nisva za skupaj od gdaj pa zato opstaja definicija…in itq spet ista pesm kočala in to je se je nadeljevalo tko skoraj usak dan doklr mi seveda spet ni prikipelo in sm se spet odmaknu do dons nisva govorila sedaj je minilo že okoli 1 meseca mogoče mal več…in kot nalašč sm dubu en namig od njenih kolegou da mogoče so pa spet šanse…in seveda spet sm ugriznu u to tako imenovano vabo in sm jo poklicu in jo prašu da se dobiva in ona men ja sam brez prepričevanja da bi bla spet skupaj…sm reku ok sedaj bomo pa videli kako bi enostavno sm si reku probu se bom met kul pol bomo pa vidl kako bo

Silus, zdi se mi kot da bi bral sebe, meni se je isto zgodilo, tudi midva sva poskusila ponovno, ampak nama žal ni uspelo, ker je bilo le preveč, to pa ne pomeni, da ne more uspet tebi. Predvsem pazi na to, da je ne boš silil v nekaj oz., da je ne boš skušal prepričevati da se naj vrne, ker s tem ne dosežeš nič, prepusti se spletu dogodkov, pa ko te bo kaj žrlo se raje v jezik ugrizni ali pojdi ven, če ne bosta takrat slučajno skupaj kje, kot pa da to prenašaš na njo. Začnita na začetku, to je sicer težko ampak bodita najprej prijatelja, hodita skupaj ven se imejta fino potem pa postopoma dodajajta (če te bo pa kdaj kaj konkretno mučilo je pa bolje da se vsedeta in pogovorit amapk nikakor ne v tem prehodnem obdobju takrat se raje vgrizni v jezik oz se o tem pogovori s kom drugim, ker za njo bo to samo pritisk, pa definitivno kratki umiki delajo čudeže) in čez čas bosta ugotovila ali je to to ali pa je morda bolje da gresta vsak svojo pot. Pa srečno

Verjetnost da bo razmerje nazaj uspelo, bo večje, če je partner, zaradi katerega so dejansko nastali problemi, nekaj storil v smeri osebnega napredovanja. Se pravi zdaj v času razdora je pač treba delati na sebi, vendar zaradi sebe, ne zaradi partnerja, če ne to na koncu nebo nič pomagalo. Seveda tudi drugače ni mogoče napovedati kaj se bo zgodilo. So pa dejansko šanse dosti večje če spremembe pokažeš, kot pa da samo o njih govoriš.
V vsakem primeru pa odneseš nekaj od tega…tudi če ne bosta nazaj, si pa vsaj sam osebnostno napredoval in bo tako v prihodnjih razmerjih lepše in boljše.

Zdravo.
Ravnokar sem končal 4 letno morečo zvezo polno prepirov, nespoštovanja, izkoriščanja. Ljubila me ni dovolj močno, da bi šla čez moje enoletno težko in depresivno obdobje zaradi določenih finančnih in družinskih žalostnih stvareh, zaradi katerih se ji nisem mogel posvečati tako močno in v takem stilu kot prej. Ni me pustila, ampak me je raje prevarala lanskoleto in vztrajala z mano v vezi, medtem pa imela drugega vmes par mesecev
a je odlašala dokler nisem končno dojel, da sem ji slepo zaupal, čeprav sva imela težave. Na koncu sem ugotovil z dokazom in naslednji dan je šla k njemu. Po 4ih mesecih teženja me je prepričala ravno, ko so se mi stvari začele v življenju sestavljat. Prepričala me je o svoji napaki in vzel sem jo nazaj. Sedaj ji, eno leto po temu, še vedno nisem mogel začeti zaupati, ker se za moje pojme ni dovolj trudila za to.Ugotovil sem da se spet nekaj dogaja in počasi po mukah sem si priznal da moram narediti konec, da se je spet ohladila in počenja isto. En teden nazaj mi je še jokala, da me pogreša in me želi nazaj, da je pomirjevala itd., čez tri dni objavi zvezo spet z enim drugim.
Ni mi jasno zakaj je ženskam veliko lažje vztrajati v vezi in ne priznati in raje zavestno varati/flirtati/delati na ‘rezervah’, dokler fant ne ugotovi in to je neke vrste potem odrešenje.
no tole sem se vprašal lansklet…ajde sem šel čez to..
Letos pa se sprašujem..kako zaboga je lahko nek človek tako podel, da to naredi dvakrat isti osebi?

Don, na svetu mas res folk…od takih ki so zmozni vratove rezat do takih ki jejo drek kot fetis. Kako nek potem ne bodo taki ki varajo, izkoriscajo in uzivajo v trplenju nekoga druzga. Jaz se s takimi uprasanji ne ubadam ker enostavno se mi kolesa vrtijo v pravo smer za razliko od teh drugih. Tudi ti ne rabis sestavlat teh puzzlov. Pusti jih na tleh in pojdi stran, ko jih jebe! Tako pa si zapomnite vsi, zivljenje je prekratko da bi ga porabili za folk ki srka iz vas sreco. Na svetu je res prevec ljudi za spoznat in so potencialni partnerji/partnerke/fantje/punce. Cakajo na vas

V bistvu se narobe sprašuješ, saj ona ni podla in tega ne počne iz čistega veselja, posebej, ker potem trpi, joka in je pomirjevala. Daleč od tega, ona drugače zaenkrat ne zna in ne zmore početi, ne more si pomagati sama, ker je bila narobe sprogramirana v otroštvu, nekaj ni v redu z njo, kar si že pogruntal sam. Ponavlja eno in isto rutino, vzorec varanja, v kar jo sili tisto nezavedno v nji, ki je močnejše od njene želje biti drugačna. Mislim, da se bo morala do teh spoznanj dokopati z muko sama. Ni tvoja naloga, da se greš njenega terapevta, lahko pa ji to poveš.

Ti si se do teh spoznanj že dokopal, zato ji ne pomagaj ohranjati tega stanja čustvene natezalnice, ker ji s tem samo škoduješ in zapravljaš čas. Svetujem ti to, kar si že sam ugotovil, da 4 letna moreča zveza polna prepirov, nespoštovanja, izkoriščanja, v kateri te ona ne ljubi, ne podpira, ti ne stoji ob strani, ne diha s tabo, ti laže, te vara…, ne more obstati dlje kot nekaj časa, nikakor pa ni vse to nikakršna osnova za srečen zakon. To ni nič.

Pomagaš ji lahko na ta način, da dokončno in nepreklicno prekineš z njo in stojiš za odločitvijo. Če že v štartu nekdo pokaže take lastnosti, kot jih je ona, nimaš z njo kaj početi na dolgo dobo. Se boš šel vse življenje tale hokuspokus z njo? Sprijazni se s tem, da je ne moreš spremeniti. To bo morala storiti sama, a ne čakaj na to, lahko traja leta in leta ali celo desetletja.

Ponovno zapišem še zate tale rek;

Ne obremenjuj se z ljudmi, ki so tvoja preteklost, če obstaja dober razlog, da ne bodo tvoja prihodnost.

In v tvojem primeru obstaja dober razlog za to, pa ne le eden, več njih. Poišči si drugo, ki ne bo počela tega, kar ti je bivša. Na svetu je namreč več milijard žensk, ni hudir, da se ne bo našla ena narejena natanko zate. To poišči.

Še jaz bi delila svojo zgodbo. S fantom sva začela pri 14ih.. Najprej me je on 2x pustil(2x po pol leta narazen-je bil on z drugo), nato jaz njega(eno leto narazen). Preden sem ga pustila je bil res ljubeč in pozoren, ko pa sva po enem letu spet prišla skupaj, je bilo vse narobe.( ni mogel pozabiti mojega dejanja medtem ko nisva bila skupaj(bila sem z drugim)). Vem, da me je vedno imel rad, a se je obnašal kot bedak. Ni se mi posvečal itd.. Zdaj ko sem rekla, da tako ne gre več naprej pa bi bil spet rad z mano.. in se že 3 mesece trudi, da bi me dobil nazaj. Pravi, da bi vse naredil zame, in da bi bolj spoštoval moje želje. Skratka zaveda se da je ravnal narobe in kaj je zgubil. Zanima me kaj si mislite o tem? V tem času sem se v glavi prepričala, da je tako bolje. Imam tudi svoje cilje(delati v tujini, potovati) on pa ni tak tip, ampak pravi da bi zame vse naredil. Nimava ne skupne družbe, ciljev v življenju.. Sem si že predstavljala življenje z njim, ampak sem se zdaj osredotočila na druge stvari. Stara sem 22 in razmišljam ali je vredno posvetiti življenje enemu človeku, če že prej ni bilo vse ok.. Ne vem ali je vse le navezanost in strah pred tem kako sama zaživeti? Po drugi strani pa se bojim, da tako uredu osebe ne bom več spoznala?

V boljših odnosih so z bivšimi tisit, ki so imeli manj zvez in dolgoetne zveze. V slabših pa tisti, ki hitreje menjavajo. To je logično in praktično. Hkrati pa pomeni,da ne moreš vse bivše dat na skupni imenovalec, da niso vsi primerljivi med sabo, da niso vse zveze enake.
Meni je bilo tudi hudo, ko z enim bivšim nisva mogla ohranit normalnega odnosa ali se bolj prijateljsko razit. Ampak ko pomislim koliko jih je on imel in koliko jaz, pa koliko časa so trajale moje zveze in koliko njegove, mi je razumljivo. Njemu se je pa najbrž zdelo nesprejemljivo raziti se prijateljsko, če je nečesa konec. Ljudje smo si različni.