Ženi so se pri 52ih začele hormonske spremembe, s tem se je začela tudi psihično močno spreminjati. Vse obveznosti, ki jih je imela, so ji naenkrat postale grozno težke. Problem je, da ni nikoli si pustila pomagat, niti fizično (kot pomoč pri delu), niti s tableti (kot pomoč zaradi slabih misli). Začela je “psihirati”, sama sebi dopovedovati, da ima preveč vsega, da smo vsi drugi krivi in na koncu, v takem stanju, je popila hipno toliko alkohola, da je ubila te misli. Potem se je spremenila v povsem drugo osebo, jezno, ki mora dati vse ven iz sebe, obtožujočo, kako smo vse drugi krivi in to se je vleklo čez cele vikende. Psihično nas je uničevala, dokler ni padla tako globoko, da je pristala na psihiatriji. Sedaj se zdravi zaradi alkoholizma, kar je sicer v redu, ampak menim, da je primarna motnja pa neka druga. Kakšna motnja bi to bila?

Pozdravljeni,

si predstavljam, da je vaša situacija težka in zahtevna. Duševno zdravje je kompleksno in lahko vključuje različne medsebojno povezane težave. Vaš opis kaže, da bi lahko bila ženina situacija rezultat več različnih dejavnikov.

Prvič, hormonske spremembe med menopavzo lahko znatno vplivajo na čustveno počutje žensk. Te spremembe lahko vodijo do različnih simptomov, vključno s čustveno labilnostjo, depresivnimi občutji in povečano anksioznostjo. Tudi če so te spremembe “normalen” del staranja, lahko njihov vpliv na kakovost življenja in čustveno stanje posameznice bistveno vpliva na njeno duševno zdravje.

Drugič, čeprav je alkoholizem samostojno stanje, se pogosto pojavlja v kombinaciji z drugimi duševnimi motnjami. V nekaterih primerih ljudje uporabljajo alkohol kot način samozdravljenja za lajšanje simptomov drugih težav, kot so depresija, anksioznost ali stres. To lahko na začetku deluje kot olajšanje, a sčasoma pogosto vodi v začaran krog, kjer alkohol dejansko poslabša osnovne težave.

Vaša opažanja, da se je vaša žena spremenila v “povsem drugo osebo”, jezno in obtožujočo, bi lahko bila povezana s kombinacijo hormonskih sprememb, neobdelanih čustvenih težav in učinkov alkoholizma. V takih primerih je lahko težko natančno določiti “primarno motnjo”, saj se različni dejavniki medsebojno prepletajo in vplivajo drug na drugega. Po vsej verjetnosti pa je večjo težo “primarne motnje” pripisati čustvenim težavam, ki so se čez življenje nabirale in niso bile naslovljene ter predelane.

Pomembno je tudi, da kot družinski član poiščete podporo zase, saj so takšne situacije lahko zelo obremenjujoče tudi za druge družinske člane. Skrb za lastno duševno zdravje je ključna v procesu soočanja z izzivi, ki jih prinašajo težave in stiske bližnjega.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj