meni je pa všeč ko je pod jelko fulll daril. Ponavadi, jim kupim kaj za oblečt (nogavičke, žabe, kapo, šal,…. male reči) in vsako reč posebej zavijem. Dobijo pa tudi kakšno igračo, ki si jo želijo. Ne zapravim veliko za vsakega otroka, ampak to da je pod jelko ful zavitih daril je luštno in užitek jih je gledat ko jih odvija.
Npr. lani se je najbolj od vsega razveselila zvezka od Winx, stara pa je 5 let.
je pa res, da nimam zelo hude finančne krize.

Zame je še vedno zakon darilo v katerega je nekaj vloženo trud, volja, znanje… draga darila me ne ganejo.

DARILO JE VREDNO KOLIKOR VLOŽIŠ V NJEGA IN NE NOLIKO DAŠ ZA NJEGA.

pri nas nosita Miklavž in božiček, ker so otroci že večji bodo to večinoma stvari, ki jih potrebujejo za smučanje, Miklavž pa izpolni tudi kakšno željo v smislu rač. igric ipd

Draga Mrzojeda,

v življenju pride marsikaj,česar nisi predvideval.Lahko si danes dobro finančno stoječ, jutri pa brez denarja za plačilo položnic. In kaj boš potem z otroki, jih boš dala stran? Prodala?

Jaz imam majhno hčerkico in nam za sedaj ne manjka nič. Ampak, ko jo gledam kako spokojno spi v svoji posteljici, se sprašujem, kaj jo čaka v življenju. Ji bom lahko plačala šolo v naravi? Bomo lahko šli na počitnice? Bo jedla zdravo hrano ali zelenjavo iz supermarketov? In še in še.
In ko jo takole gledam, si želim, da bi nam vsem bilo lepo. Da bi midva z možem še naprej imela službe, da nas ne bi prizadela bolezen, kakšna naravna nesreča, da se ne bi ločila, da mi mož ne bi umrl. … da bi imeli dovolj vsega,kar potrebujemo za normalno življenje, da bi hodili na počitnice, da bi hčeri lahko omogočili šolanje,…

Sicer pa mislim, da se lahko božične praznike zelo lepo preživi tudi brez dragih daril. Samo domiseln moraš bit, pa čas si moraš vzeti za otroke in svoje bližnje.

LP, Nik@@

Moja hči na srečo nima dragih želja, za letos si je že ogledala enega pliškota za 18 evrov.

Drugače pa, če bi imeli finančne težave, bi jaz za božička /dedka Mraza (enega – kar pač kdo praznuje) obdarila samo svoje otroke, s tistim, kar si sami najbolj želijo. Ma saj se da lepe igračke ali oblačilo dobiti za 20 evrov. Miklavž pa itak samo sadje in sladkarijo prinese.

Ostalim pa bi pač rekla, da nimamo denarja.

V bistvu je za draga darila potrebno dosti truda, volje in znanja. Da pač zanje zaslužiš, a ne. Al misliš, da denar za draga darila pade z dreves ?

Jaz kupujem za svoja otroka tisto, kar si sama želita. Običajno znese okrog 50€, včasih tudi 100€. 2x na leto, za rojstni dan in za božič. Je pa to v bistvu drobiž v primerjavi s tem, koliko je stala oprema obeh otroških sobic, pa še računalnik za vsakega, izleti, dopusti, …

Mi že dolgo nismo bili na kopanju, čeprav gremo zelo radi, zato bom vsakemu dala darilni bon za bazen, da se bomo šli enkrat med prazniki skupaj kopat. Celodnevne karte za nas 4 pridejo 20,50€. Zraven pa najstarejši kakih 20€ gotovine, tega je najbolj vesela :), srednjemu pas za hlače, mlajšemu pa kako cenejšo družabno igro ali nekaj za ustvarjanje, s čimer se bomo igrali lahko vsi skupaj. S 60 € pridem skozi za vse 4. Ceremonija ob praznikih, okraševanje, peka piškotov, skupne igre,… pa v bistvu naredi praznike posebne. Otroci bodo darila dobili še od babice, ateja,… , pa tudi mi bomo obdarili še koga, s tem da bomo večino daril naredili sami doma. Kupljeno darilo dobi od nas letos samo še en otrok.

Ja začnem kupovati darila že novembra in se mi lepo porazdeli.

Čez leto ne kupujem ničesar (razen za RD), zato si dam za novoletno obdarovanje duška. V glavi beležim želje in željice čez vso leto in jima jih enkrat na leto izpolnim.

Vsakdo pa kupuje po svojih zmožnostih. Jaz zaradi tega, ker bosta dobila več daril, sigurno nisem nič boljša mama in vem, da otroka zaradi tega ne bosta nič srečnejša, razen mogoče prvo sekundo, ko odpreta darila.

Tudi če bi bila darila skromnejša, ne bi imela nobene slabe vesti.

Kaj filozofiraš bitje? Če ni denarja, je volja, iznajdljivost, dobrota… Kaj pa je zate življenje? Razen borbe za preživetje?

IN bogatašica, za iskrice si pripravljena odštet celo 70 eur!! Si jih sposobna prerazporediti, če se malo ozreš okoli sebe?

NISI. Ker boš večno na nivoju parazitov – brez poguma, brez svojih iskric – egoist, ki mu trenutno gre dobro, ko pa bo v stistki – ja je pa normalno, da pričakuje pomoč![/quote]

življenje je zate borba za preživetje? in brez denarja te reši volja, iznajdljivost in dobrota? ma daj no, življenje je treba uživat in ga čim lepše preživet, ne samo in zgolj preživet…zato pa je toliko revščine okoli nas, zaradi takšnega egoističnega razmišljanja (ne gre za to, da imaš otroka, ko si poln denarja in se kasneje pač nekaj zalomi, gre za to, da se brez denarja odločiš za otroke, ki potem živijo od ljubezni, dobrote, in si niti ne upajo na glas zaželet česa, o čemer sanjajo, ob božiču)

če smo ravno pri darilih…naš si želi nintenda, če ne bi imela denarja, bi mu pa kupila lumpijev človek ne jezi se, nogavice ali pa bi mu spletla eno lepo kapo in vanjo vložila svoj trud, ljubezen?…ne, hvala. nintendo bi slej kot prej dobil, zakaj ga ne bi počakal pod smreko?

in jaz sem egoist, ker imam možnost izpolnit željo otroka ob božiču? in nisem pogumna, ker mu ne upam pod smrečico nastavit nogavic in kape? in kaj imajo paraziti s tem? oprosti, tudi jaz berem in te čisto nič ne razumem 🙂

Ah, daj, nintendo mu kupiš zato, ker si ga želi?

Al zato, da imaš mir pred njim?

Bolj glupo porabljenega časa pa še ne.

trenutno zato, ker si ga želi…če bo potem mir pred njim, bomo pa še videli 🙂 glupo porabljen čas je prav tako ta, ki ga preživim tu gor (tebi ni?), pa ga vseeno zapravljam tudi na ta način 🙂

Hja… Nismo revni niti bogati. Lahko bi dali komot darilo za 100 eur, ampak, potem bi jaz krepko zatajila svoja načela, po katerih vzgajam otroka.

Pri nas najprej napišemo (že v novembru) PISMO BOŽIČKU. Namesto velikih materialnih želja, vzpodbujem otroka, da “mu” napiševa, kaj si on želi drugo in potem sledi hitro naštevanje (da bi večkrat obiskal dedke in babice, da bi lahko obiskal svoje prijatelje, da bi se ati in mama večkrat igrala z njim…) Vse to mu lahko izpolnimo.

Potem okrasimo majhno drevesce, naredimo jaslice, obesimo nogavičko (ki jo je sešila babica) in gremo spat. Zjutraj pogledamo, če ni Božiček pozabil na nas…

Otrok je veseli ideje, da ga je obiskal božiček in je veseli, ko ven jemlje eno pomarančno, zvezek, medenjak, barvice, igračko živalco,… Pač malenkosti – ki pa lahko več pomenijo, kot drago darilo za 100 ali 200 eur. Upam, da bo komu kaj pomagalo…

Meni je krasno, ko se zberemo pod smreko in ko rečemo, da gremo darila odpirat. In potem vse tisto navdušenje…

Priznam, dobijo preveč. Predvsem zato, ker se običajno zberemo pri mojih starših in tam otroci dobijo darila od svojih staršev, mojih staršev in še od tete in strica. Skratka preveč.

Jaz gledam takole: kupim nekaj uporabnega (nogavice, rokavice, žabe, majčko) in zavijem v en paketek. Potem kupim nekaj za otroka (kak avtek, igro, kaj za ustvarjat) in zavijem v svoj paketek. Skrakta gledam na to, da ima vsak čimveč paketkov, ker jim je največje veselje prav odvijanje paketkov.
In ker nas je toliko, poskušam omejiti vrednost darila za vsakega na nekako max. 15 EUR. Z bratom se ne obdarujeva, obdarujemo pa moje starše (ker nam preko leta pomagajo pri čuvanju otrok) in moji starši obdarijo naju z bratom.

Obdarimo pa se za Dedka mraza. Meni je to dogodek, za katerega svojega otroka ne bi želela prikrajšati.

Imam pa tudi sama navado, da skoraj preko celega leta “zbiram” darila in potem ni tako hudo dati decembra nekaj pod smrekico.

trenutno zato, ker si ga želi…če bo potem mir pred njim, bomo pa še videli 🙂 glupo porabljen čas je prav tako ta, ki ga preživim tu gor (tebi ni?), pa ga vseeno zapravljam tudi na ta način :)[/quote]

Oj, draga Ursica – točno zaradi takih egoistov kot si ti in tebi podobni, menim, da je skrajni čas za eno svetovno lakoto. Saj vem, da boš ti in tebi podobni spet najdlje in najbolj zagamano pri koritu, ampak, če bo trajalo dovolj dolgo, se bo tudi tvoja debela rit stanjšala. In morda se bo tudi v glavi zgodil kakšen premikec. Saj kaj velikega ni pričakovati, ker je bolj malo notri, morda pa vseeno presenetiš in boš začela poleg sebe videti še koga drugega na tem svetu.

Zna se pa seveda zgoditi, da bosta ti in tvoj otrok prva na udaru, ker nista pripravljena in navajena na nobeno stvar čakat, kaj potrpet in se česarkoli veseliti.

Kaj pa, če bi namesto trapastega nintenda, kupila svojemu sončkanemu sončku vendarle samo nogavičke, preostanek pa darovala komu?

Pa, da se razumemo, precej večja darila od 100E za vsakega bi si lahko privoščila! Pa si jih ne bom, ker to ni bistvo praznikov! Darovala pa bom!

Jaz imam tudi čedalje večjo averzijo po tem poneumljanemu kupovanju daril. V glavnem sem se letos odločila, da se tega ne grem. Bo kakšna malenkost in letos bo tudi pri nas poudarek na darovanju.

Mi za božič ne kupimo nič, Miklavž pa kar veliko prinese! Sicer se ne razmetavamo za vsako ceno, ampak kupimo kaj takega, kar potrebujeva midva in otroci, pa še kaj za pocrkljat. Vsekakor pa dajemo večjo težo duhovnemu pomenu praznikov in se predvsem veliko igramo, pogovarjamo, družimo in molimo.

Mrzojeda in ursica, po vajinem mnenju ljudje, ki nimajo dovolj denarja, da bi otroku kupili bogate igrače, ne bi smeli imeti otrok? In potem so ostali egoisti? Lahko sta srečni, da imata, da lahko razvajata sebe in otroke z dragimi stvarmi, da sta si imeli možnost izboriti materialno preskrbljenost, čeprav se mi po vajinih nezrelih komentarjih zdi, da vama je denar padal z neba, glede na to, da brez slabe vesti udrihata po ljudeh in jih obsojata, da si otrok sploh ne zaslužijo. In to zgolj zaradi slabše materialne preskrbljenosti, kot jo imata vidve, čeprav sem prepričana, da so veliko boljši starši. Zagotovo si nihče ne želi roditi otroka v svet brez denarja, v revščino. A vsak človek si zasluži to srečo, ki jo doživi z rojstvom otroka, če seveda z otrokom zna lepo ravnati. Če imaš dom, četudi skromen, in partnerja, ne vidim problema v tem, da ima človek otroka. Seveda se včasih zgodi tudi to, da je otrok spočet “po nesreči”
Čar teh praznikov ni v darilih. Otroci v naši družini smo sicer dobivali kar veliko daril za Miklavža, a se tega časa nikakor ne spominjam po darilih. Spomnim se, kako smo se v kuhinji stiskali za mizo in se tresli, kdaj bodo prišli parkeljni in z njim tudi Miklavž, kako nam je oče skozi okno metal fige in zraven rjovel kot da je parkelj. Vedno je ta čas prišla tudi teta s svojim možem, ki mi je moral vsako leto že en mesec prej obljubiti, da bo sedel poleg mene. Takrat je bil na mizi vedno kakšen dober narezek in piškoti. Ko je Miklavž s svojim spremstvom odšel, smo navdušeni iskali vsak svojo vrečko in nato v strahu, da se kje skriva še kakšen parkelj, tekli v svoje sobe gledat pod posteljo, kjer je Miklavž ponavadi pustil kakšne večje darilo. In bi nam bilo vsem čisto vseeno, če bi nas v vrečki čakale le sladkarije, pod posteljo pa nogavice, kakšna kapa in podobno. Nikoli nismo bili razočarani, če smo kakšno leto dobili opazno manj stvari, ker starša tisto leto nista imela dovolj denarja.
Za božič nismo dobivali daril, a je bil ta čas še boljši od Miklavža. Pekli smo piškote, nabirali mah, postavljali jaslice in se otroci med seboj prepirali, kje bi moral stati kakšen kamen in kje bi morala biti votlinica. Pa postavljanje smrečice, okraševanje, razbijanje okraskov, pospravljanje, zraven pa božične pesmi. Še posebej lepo je bilo na božični večer, ko je mama kuhala večerjo, mi pa smo iskali in pomivali čudovite zaprašene krožnike in kozarce, ki sta jih starša dobila za poročno darilo, in smo jih uporabljali samo za božič,… Še nešteto stvari je, preveč da bi s tem utrujala tukaj. Hočem povedati, da darila niso glavna, otrok dobi igračo, se ukvarja z njo nekaj časa, nato pa pozabi. Vzdušja in veselja v tem času pa ne bo nikoli pozabil. Zato se ne ukvarjajte toliko z darili in s tem, če sploh imate dovolj denarja, ampak poskrbite, da čas, ki ga ne preživite na delu, še posebej v tem času, posvetite otrokom in pripravam na praznike. Počnite vse skupaj, ob tem prepevajte, dajte jim vedeti, da so tudi sami pomembni in brez njih ne bi bilo tako lepo, da tudi tisto, kar oni naredijo, veliko šteje, pa čeprav so njihove zvezdice nesimetrične, sneženi možje iz papirja pa imajo bolj kvadraten kot okrogel trebuh. Naučite jih, da je treba biti zadovoljen z malim, to jim bo v vedno težjih časih še kako prav prišlo. In povejte jim, da v tem času, ko se imate vi lepo, nekje živijo ljudje, otroci in družine, ki se nimajo tako lepo, ki jih zebe, ki so lačni in žejni in ne dobivajo daril in SI KLJUB TEMU ZASLUŽIJO SREČO, KI PRIDE Z OTROČKOM, in jih vzpodbudite, da kakšno igračo ali kakšen evro od prihranka namenijo tem otrokom.

Vsi ostali, ki vam je važno le to, da vam da otrok mir in ki ste taki egoisti, da mislite, da si srečo zaslužite le vi iz višje družbe, sram vas bilo. Upam, da boste svojo zmoto spoznali sami od sebe čimprej in da zato ne bo treba izgubiti vsega in živeti v pomanjkanju.

Sicer pa vsem želim lepe in mirne praznike v krogu ljudi, ki jih imate radi.

Mrzojeda in ursica, po vajinem mnenju ljudje, ki nimajo dovolj denarja, da bi otroku kupili bogate igrače, ne bi smeli imeti otrok? In potem so ostali egoisti? Lahko sta srečni, da imata, da lahko razvajata sebe in otroke z dragimi stvarmi, da sta si imeli možnost izboriti materialno preskrbljenost, čeprav se mi po vajinih nezrelih komentarjih zdi, da vama je denar padal z neba, glede na to, da brez slabe vesti udrihata po ljudeh in jih obsojata, da si otrok sploh ne zaslužijo. In to zgolj zaradi slabše materialne preskrbljenosti, kot jo imata vidve, čeprav sem prepričana, da so veliko boljši starši. Zagotovo si nihče ne želi roditi otroka v svet brez denarja, v revščino. A vsak človek si zasluži to srečo, ki jo doživi z rojstvom otroka, če seveda z otrokom zna lepo ravnati. Če imaš dom, četudi skromen, in partnerja, ne vidim problema v tem, da ima človek otroka. Seveda se včasih zgodi tudi to, da je otrok spočet “po nesreči”
Čar teh praznikov ni v darilih. Otroci v naši družini smo sicer dobivali kar veliko daril za Miklavža, a se tega časa nikakor ne spominjam po darilih. Spomnim se, kako smo se v kuhinji stiskali za mizo in se tresli, kdaj bodo prišli parkeljni in z njim tudi Miklavž, kako nam je oče skozi okno metal fige in zraven rjovel kot da je parkelj. Vedno je ta čas prišla tudi teta s svojim možem, ki mi je moral vsako leto že en mesec prej obljubiti, da bo sedel poleg mene. Takrat je bil na mizi vedno kakšen dober narezek in piškoti. Ko je Miklavž s svojim spremstvom odšel, smo navdušeni iskali vsak svojo vrečko in nato v strahu, da se kje skriva še kakšen parkelj, tekli v svoje sobe gledat pod posteljo, kjer je Miklavž ponavadi pustil kakšne večje darilo. In bi nam bilo vsem čisto vseeno, če bi nas v vrečki čakale le sladkarije, pod posteljo pa nogavice, kakšna kapa in podobno. Nikoli nismo bili razočarani, če smo kakšno leto dobili opazno manj stvari, ker starša tisto leto nista imela dovolj denarja.
Za božič nismo dobivali daril, a je bil ta čas še boljši od Miklavža. Pekli smo piškote, nabirali mah, postavljali jaslice in se otroci med seboj prepirali, kje bi moral stati kakšen kamen in kje bi morala biti votlinica. Pa postavljanje smrečice, okraševanje, razbijanje okraskov, pospravljanje, zraven pa božične pesmi. Še posebej lepo je bilo na božični večer, ko je mama kuhala večerjo, mi pa smo iskali in pomivali čudovite zaprašene krožnike in kozarce, ki sta jih starša dobila za poročno darilo, in smo jih uporabljali samo za božič,… Še nešteto stvari je, preveč da bi s tem utrujala tukaj. Hočem povedati, da darila niso glavna, otrok dobi igračo, se ukvarja z njo nekaj časa, nato pa pozabi. Vzdušja in veselja v tem času pa ne bo nikoli pozabil. Zato se ne ukvarjajte toliko z darili in s tem, če sploh imate dovolj denarja, ampak poskrbite, da čas, ki ga ne preživite na delu, še posebej v tem času, posvetite otrokom in pripravam na praznike. Počnite vse skupaj, ob tem prepevajte, dajte jim vedeti, da so tudi sami pomembni in brez njih ne bi bilo tako lepo, da tudi tisto, kar oni naredijo, veliko šteje, pa čeprav so njihove zvezdice nesimetrične, sneženi možje iz papirja pa imajo bolj kvadraten kot okrogel trebuh. Naučite jih, da je treba biti zadovoljen z malim, to jim bo v vedno težjih časih še kako prav prišlo. In povejte jim, da v tem času, ko se imate vi lepo, nekje živijo ljudje, otroci in družine, ki se nimajo tako lepo, ki jih zebe, ki so lačni in žejni in ne dobivajo daril in SI KLJUB TEMU ZASLUŽIJO SREČO, KI PRIDE Z OTROČKOM, in jih vzpodbudite, da kakšno igračo ali kakšen evro od prihranka namenijo tem otrokom.

Vsi ostali, ki vam je važno le to, da vam da otrok mir in ki ste taki egoisti, da mislite, da si srečo zaslužite le vi iz višje družbe, sram vas bilo. Upam, da boste svojo zmoto spoznali sami od sebe čimprej in da zato ne bo treba izgubiti vsega in živeti v pomanjkanju.

Sicer pa vsem želim lepe in mirne praznike v krogu ljudi, ki jih imate radi.

Mogoče kaj takšnega?
https://www.facebook.com/pages/Metka-Galerija/497566253604024

sem stara 12 let in imamo doma dosti denarja in mami in ati meni vedno privoščita darila tudi če odštejeta malo več, npr. v drugem razredu sem začela igrati klavir in sem dobila pianino…. predlani električni skiro…. drugače pa smo mi otroci v šoli pridni in tudi naša družina ne hodi na morje niti na bazene… da se prišparati s tem da n e greš na morje