Kakšen razlog za bolniško?
ija-1 napisal:
> Poleg dejstva, da so se v zadnjih letih močno namnožile
> NEUPRAVIČENE bolniške v času nosečnosti, G. predpisujejo vse
> manj bolniških ( v prvih mesecih nosečnosti (in jih bodo v
> prihodnje še manj) ker počivanje nima nobenega dokazanega
> pozitivnega vpliva na uspešnost donositve.
>
>
>
KAJ PA OBRATNO??????????????
Nekako sem mnenja, da je bolniških v nosečnosti pri nas mnogo preveč. Absolutno se strinjam, da če obstaja kakšen konkreten razlog, da je potem bolniška smiselna in potrebna, malo čudno se mi pa zdi, da so na bolniški potem ženske, ki sprašujejo, če lahko zaradi komisije, ne zaradi svojega slabega počutja zaradi katerega so na bolniški, gredo na morje, to se mi zdi pa navadno izkoriščanje.
Po drugi strani se mi zdi pa iskanje namišljenih vzrokov za bolniško nekako tako, kot da bi sam silil v nesrečo. Kaj pa vem, sem pač mogoče malo vraževerna. Na srečo se počutim relativno dobro, razen da me daje utrujenost (ali pa samo lenoba). Res je, da mi je bilo slabo nekje do 17. tedna in to preko celega dneva, samo slabo bi mi bilo tudi doma. Res pa je tudi, da mi je ginekologinja že v 12. tednu namignila, da sem lahko na bolniški zaradi narave mojega dela, ampak sem prav vesela, da lahko hodim v službo, ker se mi zdi, da čas tako hitreje mineva, pa še manj časa imam, da bi opazovala kje in kdaj me kaj zaboli…
Vsem želim zdravo in prijetno nosčenost ter čim manj zdravstvenih težav
Gala 26 2/7
Jaz sem sama pri sebi sklenila tako, če sem ali ko bom noseča, bom prav zagovotovo poskusila delati. Ker pa imam tako službo, ki zahteva tudi veliko fizičnega gibanja in moči, sklanjanja in prenašanja težkih predmetov, kar že v normalnem stanju, ko sem fizično na vrhu svoje kondicije, včasih prav težko prenašam, bom prosila oz. zahtevala premestitev. Delam tudi s strankami. Vsako leto cepljenje in različne viroze. Od koga jih dobim? Od strank. Da ne govorimo, da v bližini nimamo ne wc ne tekoče vode. Naj me premestijo na bolj mirno mesto, kjer bom delala stvari, za katere sem ravno tako usposobljena in izobražena (pa seveda je to delo zasedala ženska, ki s strankami nima potrpljenja, mi mladi pa smo z njimi petek in svetek in prenašamo vse muhe). Če ne bo šlo, bom prosila za bolniško. Kajti otroka in sebe takemu ne mislim izpostavljat.
Pa mislite si kar hočete. Ne bom noseča plezala po lojtrci in spuščala dol šestkilogramske pakete….na nefiksirani omari s steklenimi vrati in robom, na katerega sedaj stopim, ki je širok 8 cm….
A bi katera probala?
Ja, Gala, slabo bi ti bilo tudi doma, toda doma lahko počivaš in bruhaš v školjko. Preberi si moj zgornji post. Do prvega wc imam sto stopnic. V naročje strankam pa nebi bruhala.
Marsikdo bi temu rekel izmišljevanje, meni pa ni tako, zelo bi mi bilo neprijetno in nerodno. In verjetno nisem edina.
Kot sem rekla, če mi bo to prišparano in me bodo od tega delovnega mesta umaknili, bom z veseljem delala do konca, seveda če bom zdrava in če bo vse v redu, v kar trdno verjemem.
Nosečnosti si med sabo niso podobne, kot si nismo ljudje, zato ne svojih čevljev natikat drugim. Če nekaterim paše delat, naj delajo. Če kakšnemu ne paše in ne more delat, naj bo raje doma.
Tinka*, samo toliko v vednost ti povem, da tudi v pisarnah ni vse rožnato in se samo ne sedi, ampak se zelo zelo dela. stresov, ki jih doživljam vsakodnevno in celo na dopustu, pa ti raje ne bom opisovala, ker si ne znaš predstavljati, kako hudo je. Jaz bruham vsak večer preden grem v službo, ampak ne zaradi slabosti, ampak strahu in povem ti, da sem vsak dan nadrta, da sem vsak dan nesposobna in da me vsak dan vsaj petkrat dobesedno pošlje šefica v p.m. Kliče me celo na dopust in mi grozi, da kršim delovne obveznosti, moja G pa me ne da v bolniško….ne, ne predstavljaš si, sploh, kako to zgleda. Ponudba delovne sile je danes ogromna in tako kot z učitelji, ki jih zaposlujejo za določen čas, počnejo z vsemi ostalim, tako da ne mi govorit, da so v stresu le delavke za tekočim trakom.. Jaz osebno nimam nič proti, ker je moja noseča soseda doma že od začetka nosečnosti in dela tudi v pisarni v privat firmi.
Draga ena še brez imena.
Kot sem napisala v zadnjem stavku, ne pišem o posameznicah na tem forumu, ker ne poznam vaših primerov. Kar sem napisala je posplošitev in splošna ugotovitev, ki nikakor ne velja za vse, velja pa za marsikatero. Zate osebno mislim, da si zaradi velikega stresa resnično upravičena do bolniške, tvoja šefica pa rabi bonton. Pravtako, če sem konkretna, bi premestitev na drugo delovno mesto, ki ne bi bilo fizično naporno, rabila tudi anonimna. Te pravice so opisane v Zakonu o delovnih razmerjih.
Druga zgodba pa so tiste (če napišem povsem konkreten primer sicer še iz mojih študentskih let, ko sem delala v papirnici), ki imajo nosečnost za izgovor in jamranje ter smiljenje samim sebi, ker so pač preveč lene, da bi bile pripravljenje delat. Ena moja sodelavka je bila noseča in že prej se ni nikoli premaknila, prah pobrisat po policah ji je bilo odveč, knjig na police tudi ni zlagala, naročil ni dajala naprej, ker to lahko naredijo drugi, pravzaprav je cel dan sedela odzadaj v pisarni, opravljala in ni naredila nič. Ko je zanosila, se je vse skupaj še poslabšalo, stalno je jamrala, kako je uboga, da ji od težkega dela zatekajo noge in tako naprej… Dejansko je 6 ur v službi preživela na stolu. V celem dnevu je šla mogoče dvakrat pokasirat in to je bilo to. S tem, da smo sodelavke nehale piti kavo in kaditi, da njej ni smrdelo, pazile smo, da smo vse škatle same preložile, da njej ne bi bilo treba, prodajati na blagajni pa res ni tako naporno. Če bi bila res utrujena, potem bi razumela, a je cel dan prelenarla. To je bila sicer najbolj lena oseba, kar jo poznam. in seveda je potem ginekologu naložila, kako ima težko in stresno delo, da mora prekladat težke škatle, plezat po lestvah…. Vsega tega ji ni bilo treba, ker smo bile druge pripravljene vse to delati namesto nje. Prizadelo me je, ker se je naredila največjo mučenico, dejansko pa ji ni prav nič falilo. Pri tem primeru je šlo zgolj in samo za izgovor.
Ponovno poudarjam, gre za izjeme, ki pa mečejo slabo luč na vse tiste, ki bi resnično morale biti na bolniški. In s tem ne mislim na nobeno na tem forumu, ker ne poznam vaših situacij.
Ja pravice so opisane v zakonu, saj to sama zelo dobro vem, ker sem pravnica, ampak mi to nič ne pomaga.
Vem, da šefica rabi bonton, ampak ji nič ne morem. Iskati drugo službo hmm.. sedaj je s tako velikim bušijem to nemogoče. Da jo prijavim na inšpekcijo, ni mogoče, ker se ne bom po porodniški imela nikamor vrniti :(( razpisov pa ni, tako kot jih ni še za druge smeri, zato ne takoj obsojat nosečnic, ker ni vse tako rožnato. Mislim, da si napačno predstavljamo, da imajo ljudje enostavne službe…veliko je zaigranega veselja. Za štirimi stenami pa obup, žalost in to vsekakor ni v redu za male sončke, ki rastejo v nas.
PUNCE, NEHAJMO SE PREPIRAT IN DAJMO SE POTRUDIT, DA DAJEMO POZITIVNA MNENJA, ČE ŽE NE MOREMO POMAGAT. POMAGAJMO SI Z NASVETI ZA NAS IN NAŠE MALE SONČKE, KI RASTEJO V NAS.
Draga ija-1,
če bi vsi delodajalci razmišljali tako kot ti, potem mlade punce, ki iščejo prvo ali drugo zaposlitev, sploh ne bi mogle dobiti službe (oz. še težje kot jo zdaj) in posledično sploh ne bi imele plačanega porodniškega dopusta. Otroka brez porodniške si pa lahko privošči zelo malo ljudi.
In potem se vsi sprašujemo, zakaj imamo Slovenci nizko rodnost in zakaj se ženske odločajo za otroka tako pozno in zakaj imajo potem samo enega. Ja, le zakaj?
Lp
Jaz bom raje v službi do konca (zdaj sem 27 t), do zdaj še nisem koristila niti dneva bolniške, še odsotnosti zaradi zdravnika “prinesem noter”. Zato, da me bo delovno mesto čakalo in da ne bom preveč zamudila. Za moje nadomeščanje se je prijavilo 210 kandidatk in kandidatov (ki vsi izpolnjujejo pogoje, VII. stopnja izobrazbe, vseh starosti…). Pa se mi res gre za službo, denar bom še zelo potrebovala in je ne mislim kar tako izgubiti.
Ni pa idealna služba in bila bi srčno rada kakšen dan doma, da mi ne bi bilo potrebno prenašati živciranja zahtevnih nadrejenih, ki jih moje počutje nič ne briga.
Tudi meni zatekajo noge, pa vrti se mi včasih, v začetku nosečnosti pa sem imela težave z bruhanjem. Ker nisem imela kam iti, sem enkrat bruhala kar v sodelavkin koš za smeti, ko je imela slučajno prazno pisarno…
Nekatere ste me napadle,ker sem pač izrazila svoje mnenje,ampak še vedno stojim za tem. MOja nosečnost ni bila tako lahka,kot je ena napisala,… Med nosečnostjo je namreč moja imunost krepko padla in sem bila 4 mesece po dva tedna na bolniški in dva tedna v službi,sem pa delala do konca (v vrtcu,kar ni lahko delo).
Sem tudi imela bolečine v v hrbtenici,otekle noge,celo hospitalizirana sem bila,pa nisem bila na bolniški več kot ni bilo treba.
Tak da ne pretiravaj,nič bolj uboga nisi kot ostale nosečnice,dvigni rit in delaj dokler boš pač lahko.
Zdaj me pa spet napadi,afna (sej ti čist paše nick).
Ja, tako pa je res najlažje “bubica”, dva tedna delat, nato pa dva tedna na bolniško. Ravno prav da prideš zopet k močem.
Sicer pa dovolj tega “ravsanja”. Vsak človek je unikaten, eni bolje, drugi slabše prenašamo bolečine oziroma v tem primeru nosečnost. Vsaka nosečnica drugače sprejema in doživlja to obdobje in s tem povezane “težave”. Zato pa smo tukaj, da se bodrimo in si dajemo nasvete ter tako mogoče olajšamo težave. Samo “ne se smilit same sebi” pa bo takoj bolje!!!
ja, bubica gre lahko za dva tedna delat, dva tedna pa na bolniško, pa spet mal delat… ker je v javni službi! kateri zasebnik bi jo pa gledal, da bi mal bila, mal pa ne, bolniška bi pa bila vedno njemu v breme?!?
jaz popolnoma štekam, da je delodajalcem najbolje, če greš enkrat na bolniško in tam ostaneš do poroda… enemu vrtcu, šoli ali katerikoli državni “firmi” je pa popolnoma vseeno, ker strošek bolniške plača v enem primeru proračun, v drugem pa zzzs in je vse, s čimer se ukvarjajo: najti primerno zamenjavo. me prav zanima, kaj bi rekla bubica, če bi imela svoj d.o.o. pa bi njena zaposlena hodila za en teden delat, za en teden pa na bolniško!?!
Cufka, tako je življenje.
Če imaš na razpolago 210 kandidatov primerno usposobljenih potem imaš res veliko izbiro, o taki lahko jaz le sanjam.
In izberem seveda takega, od katerega upravičeno pričakujem, da bo dal vse od sebe, se bo pripravljen dodatno izobraževati v tujini in doma, da bo z veseljem in predano opravljal delo, in da bo pokazal veliko mero pripadnosti in zvestobe podjetju, in nenezadnje da bo ambiciozen.
In takemu kandidatu lahko podjetje v katerem delam ponudi veliko, pravzaprav zelo veliko in v zameno pričakuje, da bo tak zaposleni ta vložek tudi vrnil podjetju. In to ne z nekajletno odsotnostjo.
Ker to tudi od mene moji nadrejeni pričakujejo zelo veliko, si pač ne morem privoščiti pogoste menjave zaposlenih. In ker je delo v mojem timu zelo precizno razdeljeno, si enostavno zelo težko privoščim daljše odsotnosti podrejenih.
V ekipi 30 ljudi si lahko istočasno priviščimo preživimo le eno porodniško (12 mesečno) odsotnost in to je vse.
Med mojo nosečnostjo (pa nisem med najmljašimi, prej obratno) tudi mojih nadrejenih ni prav zelo zanimalo moje počutje.
Glede hipohondrije današnjih mladenk pa je moje mnenje naslednje:
Noge ti otekajo tako v službi, kot doma, ali potikanju v BTC, križ te boli enako na domačem kavču pred TV, ali pa v udobnem službenem stolu, do WC (na keterm sem bila zelo pogost gost) sem imela približno enako pot.
Na sestanku pa se enostavno dvigneš in greš do WC.
Tista peščica, ki pa je na bolniški res upravičeno, zaradi resnih zdravstvenih težav, pa se v debate kot je ta tako ali tako ne spušča.
Se strinjam. In lenuhinje, ki so doma zaradi bedastih izgovorov, ker se jim pač ne da delat, bodo povzročile le to, da se bo politika odobravanja bolnišk zaostrila in da je v prihodnosti bolniška morda ne bo odobrena nosečnici, za katero bi bila nujna. Ampak Afna in njej podobne tako razmišljajo samo o sebi in o tem kako bi s svojo lenobo obrale proračun.