Kakšen osebnostni tip ste?
Sem razmišljala o sebi. Glede na spodni članek bi rekla, da sem sangvinik/kolerik. Vesela, navdušena, v barvah :), ampak tudi odločna, trmasta in zelo praktična.
Tole si morate prebrati 😉 http://clanki.potdomov.com/vsi-clanki/odkrijte-svoj-osebnostni-tip
Mihica
Sem precej tipičen melanholik. Določene negativnosti sem pri sebi sprejela, nekatere pa so v fazi spreminjanja. Pravzaprav se v svoji koži trenutno počutim odlično. 🙂
V življenju si križam pot s flegmatiki in sangviniki, prvi odsevajo neverjetno umirjenost in fokusiranost, so najboljši možni sogovorniki, drugi so mi zaradi svoje odkritosti, čustvenosti in ustvarjalnosti neverjetno prirasli k srcu. Kolerično obarvani so mi od vseh najmanj blizu. Zame vse preveč agresivna, nadzorniška in hladna pasma, čeprav ima, kot vsaka druga, svoje izjemnosti. Zame najbolj pozitivna (mogoče ker imam tu kot melanholik primankljaj)- so večni optimisti. 🙂
V preteklosti tipičnih kolerikov resnično nisem prebavljala v svoji bližini, se pa to z leti seveda spreminja. Srečalo me je Razumevanje… 😉
Pandora1, resno? 🙂
Meni sta ta dva najbolj nasprotujoča si in prav ne predstavljam si biti nekje “vmes”..[/quote]Ta dva tipa se sploh ne tepeta tako, kot se to mogoče zdi. En je sicer res introvertiran, drugi pa ne, ampak če malo preštudiraš slabosti melanholika, ugotoviš, da gre v bistvu za nadčloveka. Ki je prefekcinost, ki je (pre)natančen, ki je (pre)študiozen, ki je zanesljiv, potrpežljiv v neskončnost, ki je čuteč v neskončnost, ki je pesimist v neskončnost.. ja saj kakšen pa naj bo (nad)človek, če hoče spremeniti svet… in nisi tako daleč, da ugotoviš, da gre za nekoga, ki ima vedno prav, ki si ne da dopovedati, da imajo kdaj drugi prav, raje operira z njimi s pokroviteljsko posmehljivo držo, ali je to molče ali na glas… včasih je tišina še močnejša in ignoranca še bolj ohola kot prepir…
aja jaz sem seveda melanholična duša… mogoče koga zanimajo moji grafi in tabelice sodelavcev z žm čveka… in pa večvrednostni kompleksi nadčlovekinje… cccccc
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Sem sangvinik, partner melanholik.
Ne, kolerika in melanholika v enem si ne znam predstavljat- optimist in pesimist hkrati, površen in natančen hkrati, grob in subtilen hkrati. Nekak ne gre.
Da bi bil melanholik nadčlovek? Kaj vem, mogoče ga drugi vidijo tako, sam se gotovo ne.
Kajetanka, to da imajo vedno prav- govoriš za kolerike ali melanholike? Če kolerike, ok- taki so. Melanholiki pa so daleč od tega. Ne potegujejo se za svoj prav, nikoli.
Mislim da kolerik sploh ni površen, bolj je vzkipljiv in agresiven (grob?), to je pa tudi vse, v čemer se razlikuje od melanholika. Oba sta prav nestrpno nepopustljiva v svoji drži vztrajati za vsako ceno. Premakni ti enega ali drugega, da bosta spremenila stališče, dvomim, da ti bo uspelo.
Sicer pa čistih tipov ni, to so skrajnosti. Če si malo razjasniš negativne lasnosti vseh štirih, se najdeš skoraj v vsakem. Ampak ne, mi smo sami dobri ljudje, naravnani na pozitivno in lepo.
Ah in še nekaj, neizrečena beseda lahko napravi isto škodo kot napačna.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Oh, pa še kako gre … Si lahko vzkipljiv, “koleričen”, odločen in optimist. In hkrati ti gredo blazno na živce stvari, ki so narejene napol, ljudje, ki se ne držijo dogovorov, v vsaki stvari najdeš pomanjkljivosti, si nezaupljiv, morda tudi picajzlast, vedno vidiš, kaj bi se dalo še bolje narediti…
Skoraj vsi direktorji IT podjetij so kombinacija kolerika in melanholika. Če bi bili samo koleriki, potem bi bila to zanič IT firma (niso dovolj natančni), če bi bili samo melanholiki, bi preveč cijazili in firma ne bi šla nikamor…
Večina gledaliških igralcev je sangvinikov, tudi dosti vzgojiteljiv v vrtcih je sangvinikov. Tisti, ki delajo na reklamacijah od UPS-a so pretežno flegmatiki, tudi v bankah vidiš veliko melanholikov in flegmatikov (oziroma kombinacije obojega) .
Aja, pa melanholike spoznaš po perfektno urejenih nohtih 🙂 Sangivinika boš redko našla oblečenega v formalna sivo-črna oblačila (ki so precej pogosta za melanholike in kolerike). Kjer se kdo dere – to veš, da je kolerik :))))
Vsekakor, po mojih izkušnjah, te tudi življenje malce “oblikuje”. Jaz sem recimo v študentskih letim imela bistveno bolj izpostavljeno melanholično komponento, kot jo imam sedaj.
Evo eno tako! 🙂 Sangivinik, v tistem vzhičenem občutku, da je svet lep in da ga po malem spreminjam na bolje tudi jaz. Melanholična, a na srečo kratkotrajnejša reakcija, če ob tem trčim v zid. Kakšna kolerična karakteristika, ko skušam biti dosledna v starševski vlogi. Flegmatično umirjeno iskanje ‘bližnjic’ se mi zdi velikokrat prepasivna vloga. A ni mi škoda časa, če začutim, da nekdo potrebuje poslušalca.
Se pa lahko dogaja, da te ljudje vidijo različno in precej drugače, kot se morebiti sam.