Imam čudovitega fanta, toplega in čutečega, zelo odprtega in družabnega. Sama pa sem po drugi strani zelo zaprta oseba, ne potrebujem veliko ljudi v življenju, recimo, da sem raje sama kot v družbi. To, da on potrebuje družbo, sva razčistila in s to najino različnostjo nimava problemov.On pač hodi več ven, jaz sem več doma in vsak dobi, kar je in kar potrebuje. zapletlo se je pri eni stvari-njegove bivše. Njemu je vsakdanje ohranjati stike z bivšimi, pravi, zakaj ne, če pa se je imel nekoč z njimi lepo, ostali so znanci in se vsake toliko slišijo. Ravno včeraj je preko interneta spet našel eno izmed nekdanjih deklet in sta si izmenjala mail naslove. seveda sva se o tem pogovorila in začuden je bil, zakaj zganjam tak cirkus. S preteklostjo ima razčiščeno, z vsako od njih se je razšel zaradi določenega razloga, nesmiselno pa se mu sedaj zdi, da bi povsem prekinil stike, če se z njimi še dobro razume. Tu mu ne zaupam in ne verjamem niti besedi. Zakaj, ne vem. sama sicer nimam stikov z bivšimi, ker mi ni do tega. Srečujem pa jih vseeno, z njimi poklepetam, celo fajn se mi zdi, da se še kdaj vidimo, vendar niti pomislim ne, da bi se z njimi čustveno zapletala ali da bi me še kar koli vezalo na njih.Dejansko so to lkjudje, s katerimi mi je bilo nekoč lepo, so fantastični ljudje, ampak del preteklosti. Pri fantu pa sem, ravno nasprotno, prav sveto prepričana, da ga nanje še kaj veže, da želi obuditi preteklost, da jih mogoče celo pogreša, fantazije gredo celo tako daleč, da sem prepričana, da cele dneve razmišlja samo o njih (zato ker JAZ o njih zdaj skos premišljujem :-). To je preraslo že do obsedenosti in načenja najino vezo. Se razume, da veliko izhaja iz moje nesamozavesti, moje nizke samopodobe. pravi, da je našel, kar je iskal, dnevno mi to tudi dokazuje, moram priznati, da se še nihče v življenju ni toliko trudil in toliko naredil zame kot prav on. govori o skupni prihodnosti, kako bo, ko bova starša…..zato me boli, njega bolj, da ti dvomi. kako, prosim vas, kako naj si zgradim to zaupanje, oziroma, povejte mi, da je povsem normalno, da nekateri ljudje ohranjajo stike z bivšimi partnerji zgolj iz prijateljstev, ne zaradi nostalgije. Pomagajte mi

Lepo pozdravljeni!

Ohranjati stike z bivšimi, ob tem pa graditi zrel odnos? Vaša intuicija je zelo močna in vi veste kaj je prav, samo zaupati si morate. To kar počne vaš fant, meji že na prevaro. Pomislila sem, ali bo tudi z vami navezal stik in se imel lepo, ko boste bivša? Je to edini odnos, ki ga zmore? Ne bi želela, da zveni preveč kritično, vendar so tukaj potrebne meje. Vi morate vedeti, kaj je za vas še sprejemljivo in dopustno in od kje naprej je zgodba drugačna. Morda vas ima res rad, je topel, čudovit, čuteč, samo odnose, ki nimajo smisla naj prekine, pa bosta oba lažje funkcionirala v tem odnosu.

Če je v teh odnosih bila spolnost in zaljubljenost, ima telo čustveni spomin, kar momentalno telesu ustreza, ko najde spet stik (lahko je samo po e- pošti). Občutek je prijeten in topel. Vendar ni za zrel odnos, ker bi ta prijetnost in toplina morala svoje mesto dobiti med vama. Včasih je težko zapustiti stare odnose, vrteti se v začaranem krogu starih čutenj in preigravanj, pa ni smiselno, če gradiš odnos, ki je zrel in odrasel.

Odnos, ki je varen in intimen, je odnos, kjer se dva odločita drug za drugega in sta si zvesta.

Vse dobro vam želim v prihodnje.

Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva-zakonski in družinski center, Ptuj
041/867-856
[email protected]

Ga. Stanovnik, v neki meri se z vami ne morem strinjati, pa čeprav stisko avtorice razumem in mi je glede na njeno opisano karizmo celo logična. Vsaj če govorimo s stališča neke človečnosti, vsaj če razumemo da sta se dva razšla iz bodisi razloga, da sta kljub temu ostala na ravni človeške sposobnosti ohranjanja takega nivja, potem je vaše razlaganje da gre za prevaro, nič drugega kot grdo napeljevanje k zmotnemu mišljenju in podžiganja strasti prizadeve osebe.

Vse je v človeških glavah in tudi tukaj se lepo vidi kako ta dva in živita in razmišljata, končna tendenca pa je lahko samo vprašanje če sodita skupaj. Jaz sem 101 procenten da se nihče izmed njiju ne bo spremenil, pa sta oba lahko krasna človeka, pa tudi če bi se ZAVESTNO spremenila, bi bilo to nenaravno in slabo.

“Mojsvet”, tebi pa nasvet nekoga ki je vse skupaj to že doživel: če se ne izide, pojdi hitro stran, bo manj gorja, kajti v taki psihi se ne da živeti. Niti tebi, še manj njemu – verjemi da ga bo minilo sprotno dokazovanje da si mu edina, da mu exe nič ne pomenijo. To je moj, pošten nasvet.

Pozdravljeni g. cec!

Gospa je napisala:”Pri fantu pa sem, ravno nasprotno, prav sveto prepričana, da ga nanje še kaj veže, da želi obuditi preteklost, da jih mogoče celo pogreša, fantazije gredo celo tako daleč, da sem prepričana, da cele dneve razmišlja samo o njih (zato ker JAZ o njih zdaj skos premišljujem :-). To je preraslo že do obsedenosti in načenja najino vezo.

Mislim, da ne gre samo za pozdrav na cesti, kot to opisuje ona, ko sreča svojega bivšega fanta. Pretekli odnosi so neločljivo del nas, vprašanje je samo, koliko jih uspemo razmejiti, glede na nov odnos. Meni osebno se ne zdi smiselno, da se ohranjajo stiki s preteklimi partnerji, ker mi to pomeni, da nekaj ni zaključeno. Ne vem, kaj vas je tako zmotilo, res je da sem težko našla sočutje in sem odreagirala na jezo, ki se prebuja v njunem odnosu. G. cec, vsaka stvar v življenju ima smisel, tudi moj odgovor, ki je podan z določenimi čutenji, je v veliki meri odraz čustvene dinamike, ki se med njima prebuja.

Vse dobro vam želim in lep pozdrav.

Sabina Stanovnik

“G. cec, vsaka stvar v življenju ima smisel, tudi moj odgovor, ki je podan z določenimi čutenji, je v veliki meri odraz čustvene dinamike, ki se med njima prebuja.”

Meni to pomeni lahko le eno: vi kot strokovnjakinja in jaz kot laik sva oba načelno zelo slabo odgovorila, močno bi si želel odziva avtorice. Zakaj ? Iz preprostega dejstva ker je že avtorica dodobra (in zame zelo zrelo ter odgovorno) opisala svojo stisko, obenem pa se iz branja paralelno vidi da so zanjo nesprejemljiva ravnanja, katera pa sama v devetdesetih procentih dela sama. Če bi bil tukaj “žleht”, bi vsekakor dodal stari rek: kdo je ljubosumen ? Kdor ga sam****

In verjemite da bi vse sledeče besede napisal, neglede na to da se pač sedaj dogaja relacija moški (jaz kot pisec) – ženska (avtorica). Tako njenega fanta v nikakršni meri ne zagovarjam, ne pristajam pa na dvojna merila. In kakor sem razbral, se njena fikcija ne dogaja v zvezi pretekle zveze partnerja, temveč zvez, krepkejše zgodovine. Medtem ko sama lahko komunicira s svojimi “pretekliki”, on ne sme. On je morda naprednejši v smislu komunikacije, pri tem uporablja internet, o tem celo njej vse to pove. Na tej ravni me celo zanima pristnost njunega odnosa, kajti če že ne, pa vsekakor bo prišlo do nezaupanja, prišlo bo do tega da bo eden izmed njiju “dogodek” gladko zamolčal, seveda ker bo predvideval da bo s tem prizadel partnerja. Kam to pelje, ni stvar nobene znanosti, golega življenja – in to je poguba. Ta se načeloma in patološko že dogaja v njeni glavi, vprašanje je samo kdaj bo “dvignilo pokrovko”. Da je imel vsakdo izmed njiju do sedaj svojo zgodovino, da iz nje povzema vse dobro in slabo, to naj bi bilo v nekem odnosu normalno. Normalno v toliko da se dva osebka lahko tudi o “zgodovini” odkrito pogovarjata.

Proti koncu svojega pisanja “mojsvet” čisto lepo in nazorno prikaže srž problema in naproša za pomoč, pa mi še enkrat oprostite ga. Stanovnik, toda svojega pisanja nikakor niste morali skoncentrirati drugače kot ste in ste ji še enkrat lepo vcepili v glavo naj se počuti še bolj prizadeto, naj obtožuje morda celo sebe, sebi dovoliti vse to – to je sramota !? Nedorečenosti njunega odnosa mi tukaj ne moremo soditi, nismo niti poklicani, nimamo niti nobene pravice. Le človek sam je mejnik sebi, v končni fazi se mora odločiti sam in nositi bremena ali sadove svojih odločitev.

O pristnosti ohranjanja stikov z bivšimi pa sam menim podobno in vam tukaj pritrjujejm, a le če gre za stalnost teh stikov. Običajno hitro postavimo “diagnozo” da nekdo “z zvezo še ni zaključil”, pa ni nujno da je temu tako. Tukaj gre bolj za osebni karakter, pa če kdo verjame ali ne – se tudi brez misli ali pripravljenosti na obudditev ex zveze lahko priseže. Seveda da jasno razmejujemo pretekle zveze in nam je kristalno jasno, celo zelo pohvalno obravnavamo in aplaudiramo v primerih bivših zakoncev, katera pa tvorno sodelujeta pri vzgoji ter ostalemu pogojenemu ob svojem otroku. Da, temu v tej zadevi ni tako, se pa lahko nazorno pokaže kdo je iz kakega testa. S stališča medicine bi lahko prevedel da je sigurno pomembna anemneza, kat laik pa seveda tudi tvorno ne morem odgovoriti če gledam le na primer, gledan “hipno”.

Tukaj mislim da smo “njenega” že sicirali, vsaj z predpostavkami. Iz navrženih drobtinic vsaj jaz ne upam in nočem prognozirati njunega odnosa. Tukaj kar precej podatkov manjka, med drugim trajanje njune zveze (ali znanstva – vsaj po meni to ni isto), njuno starost (ocenjujem jo do 25 let), pa recimo toleranco do siceršnjih znanstev do oseb nasprotnega spola… Dejstvo je da “mojsvet” neke globoke vrzeli v svoji zvezi, razen opisane fikcije, ne vidi. Lepo ne ? Ne, ni !!! Tukaj gre lahko precej zmotno stanje navidezne “vse je ok”, tukaj lahko empatično in v strahu pred izgubo partnerja slepo zreš v prihodnjost, odmišljaš obseg problema in v tem smislu celo načrtuješ družino. V vsaki zvezi se moraš počutiti udobno, varno, z občutkom vsega lepega, ne kot ujetnik. OK, se bom pač ponavljal, toda še vedno trdim da moraš najprej ljubiti sebe da bi ljubezen lahko vračal !

Lepo pozdravljeni!

Resnično se velika krivica dogaja tej ženski. Občutek neslišanosti, nerazumevanja in krivde, se ponovno prebuja v vsej svoji razsežnosti. Občutja, ki so zelo boleča in hkrati zelo močno del njenega notranjega sveta. Neločljivo pa odzvanjajo tudi kot del odnosa, ki se med njima prebuja. Moj odgovor je v tem smisli samo odraz sistema in nezačuteni čutenj, kar samo ponovi zgodbo, ki je stara že vsaj toliko kot ta par.

Nakar se zgodba obrne v svojo smer, vstopite vi in odreagirate na krivico, ki se ji je zgodila. Čutenja, ki jih nosi ona, dobim jaz, njegov svet samozavesti in prepričanosti vase, pa preslikate vi. Zgodba v smislu čustvene dinamike, se med nama ponovi. Občutje krivice, neslišanosti, stiske, jeze in nemoči. Najin svet ponovno ni naslovljen, temveč je žrtev nekih preigravanj, jeze in nerazumevanja.

Sama sem zelo težko našla čas za njen odgovor in je bil posledično temu zelo stisnjen v okviru časa, ki sem ga imela. Tako domnevam, da tudi prostora za njun čustveni svet ni, saj je zaseden s stisko nekih preteklih odnosov, kar samo služi odnosu, da ohranja ravnovesje. Najverjetneje tudi zanjo ni časa, niti prostora, da bi izrazila vse tisto, kar doživlja in čuti ter bila ob tem slišana in sprejeta.

Tudi sama sem razmišljala, da je težko razbrati iz napisanega, ali gre za njene strahove in ljubosumnost, ali pa dejansko za fantazije partnerja, ki njo zelo motijo in bolijo, saj jo v vsej njeni predanosti odnosa razvrednotijo. Tukaj se pojavi jeza in bes, ki z moje strani ni bil odprto naslovljen, temveč zveni bolj kot krivda njej, kar je ponovno odraz njene prihične strukture, saj je krivda zelo močan element, ki se ohranja v odnosu.

Morda gre celo za nagajanje in iskanje potrditve, da ga ima rada, s tem ko se pogovarja po e-mailu, ohranja odnose z bivšimi, njo zelo prebudi v jezi, kar jima omogoča, da sta zelo močno v odnosu, ki jima je domač in že poznan od doma.

V mojem pismu je zaznati stavek, za katerega čutim, da je zanjo boleč. Ob misli, da bi izbrisala pismo, je prepoznati projekcijo, ki govori, da tudi ona želi izbrisati vse tisto, kar je boleče, vendar se ne da, ker že ima zapis v preteklosti.In to kar je boleče zelo vstopa v sedanjost. Vsekakor midva ne veva, katera zgodba je tam tako boleča in ne da miru in sproščenosti med njima.

Podatkov je malo, čutenj veliko, kaj bosta naredila s tem nenehno ponavljajočim se svetom, ne vemo, tako kot tudi midva ne veva, kaj bova sedaj s tem, kar se je med nama prebudilo. Ali bova našla stik v stiski, ki je nastala? In hkrati je to vprašanje njunega odnosa. Najverjetneje sta resnično mlada in se ne znajdeta v svetu, v katerem sta se znašla in na koncu koncev še midva razglabljava o njima in njunem odnosu, njuna stiska pa ostaja nenaslovljena. In to je krivica, ki se ponovno prebuja.

Hkrati pa je vzporedno s tem moč zaznati še en svet, svet dveh odraslih ljudi(najverjetneje gre za starša), ki sta toliko zasedena s svojo stisko in konfliktom, ki je med njima nastal in ju nenehno zaseda, da otrok ob njima ostaja sam, nerazumljen, nesliašan in pozabljen.

Lep pozdrav g. Cec, pa lep dan vam želim!

Sabina Stanovnik

Lep pozdrav tudi vam, jaz pa še naprej željno čakam kak odziv avtorice :))

K svojemu zadnjemu stavku bi dodala:” in kateraga vloga je, da razsodi, kdo je imel prav in kdo ne, ker se ta dva odrasla človeka ne zmoreta zmeniti.

Lep dan še naprej.

Sabina

Spoštovana sogovornika ga. Sabina in g. Cec,

že dolgo sem na tem forumu in ugotavljam, da sta oba zelo, zelo (čustveno) inteligentna. Take sogovornike imam rad, ker se tudi sam veliko naučim na tistih področjih, ki so meni zelo pomembna. Dejstvo je, da vsi gledamo na stvari na osnovi svojih izkušenj in tako tudi ukrepamo v svojem življenju.

Glede vajinih odgovorov pa se bolj nagibam v smer ge. Sabine Stanovnik. Tudi sam mislim, da veze z bivšimi niso primerne, sploh, kadar gradimo trden partnerski odnos. Sam sem imel dekle, ki je bila čudovita a sem ugotovil, da je premlada zame (11 let razlike). Razšla sva se in v obeh je bila velika bolečina. Danes je poročena z mojim dobrim prijateljem in tako se še srečujeva v družbi (nimava pa nobenih individualnih srečanj in pogovorov). Kadar jo vidim se mi enostavno strga srce. Kako lep in nežen odnos ima do moža, kako je nežna pri vzgoji otrok, kako je dobra gospodinja, kako je vrhunsko izdelala svoj izgled… Moja žena me je zapustila in večkrat pomislim na to, ki je bila mlajša od mene, a takoj se zavem, da je razlika v letih prevelika, da bi bil zanjo kmalu starec…

Žena, ki me je zapustila, je bila vedno čuteča, je bila vedno ljubeča, vedno je govorila, da sem moški njenega življenja. Imela je pa zveze z bivšimi, se z njimi klicala, pošiljala sms-e, e-maile… Vedno je trdila, da ji je normalno z bivšimi ohranjati zvezo. Trdila je tudi, da z njimi komunicira samo po medijih, videva se pa ne. Verjel sem. Po poroki pa sem izvedel tudi grenko ozadje. Ni bila samo komunikacija, ampak tudi srečanja v nočnih urah (npr. v stanovanju bivšega, v pisarni nekdanjega ljubimca…). Začela se je zapletati v svoje laži in ugotovil sem, da je vse svoje partnerje varala. Vedno je trdila, da me ni prevarala. Ko sem jo razkrinkal, je pa začela govoriti, da so bili z bivšimi samo prijateljski poljubi na usta… Japajade!

Ne glede na izkušnje pa sem že prej bil mnenja, da ohranjanje stikov z bivšimi ni dobro za nov partnerski odnos. Bivši partner je bivši iz nekega določenega vzroka. V vsakem partnerskem odnosu pridejo problemi in kaj hitro se zgodi, da pri trenutnem partnerju začnemo pogrešati dobre lastnosti, ki jih je imel bivši. Takrat kar naenkrat pozabimo na slabe lastnosti bivšega. Pride do problema in tako se lahko podzavestno hitro vrnemo nazaj v objem bivšega. Imam v svoji okolici nekaj takih primerov, vendar se ponovne zveze niso obdržale.

Sam mislim, da mora biti odnos z bivšimi takšen, da se pozdravimo na cesti, če se vidimo, morda spregovorimo o vremenu in to je tudi vse. Nobenega kofetkanja, nobenih namernih srečanj, stikov, nobenih (osebnih) pogovorov… Kot pravi ga. Sabina, je potrebno to toplino in prijetnost (ki bi jo doživeli v odnosu z bivšimi) vložiti v svojega trenutnega partnerja, se z njim pogovoriti… Saj je partner tisti, ki ti mora to nuditi. Če enkrat začutiš, da je bivši boljši na teh področjih od trenutnega, je to znak, da v odnosu nekaj ne »štima«.

Mojsvet,
partnerski odnos je zveza dveh ljudi, ki sta enakopravna. Če Vas pri partnerju moti njegov odnos z bivšimi (pogovori, sms-i, e-maili…), potem morate apriori to eliminirati iz svojega življenja. To je ravno tako, kot bi nekdo s cigareto v roki mene prepričeval, da mi ni dovoljeno kaditi, ker to škoduje zdravju.

Pa še nekaj je bistveno v partnerskem odnosu. Vedno se moramo pogovoriti s partnerjem o tem, kaj nas moti in kaj ne. Vsak izmed partnerjev mora postaviti svoje meje in videti, katere slabe lastnosti bo lahko toleriral pri drugem partnerju in katere ne. Poglejte, zame in go. Sabino taki odnosi (pogovori, sms-i, e-maili…) z bivšimi niso sprejemljivi, za g. Ceca očitno so. Nihče izmed nas ni slab, le imamo drugačna načela.

V upanju, da boste problem lepo rešili, vam želim lep sončen vikend!

Evgi

Zelo verjetno se ti v glavci dogaja en velik bavbav, ljubosumna si brez veze. Zelo pazi da ti tipson zarad tega ne obupa in pobegne, sama pa vsekakor naredi kaj zase in pojdi tudi ti med ljudi. Ostalo pa sta ti Sabina in Cec fenomenalno napisala, upoštevaj ju !

Evgen: Poglejte, zame in go. Sabino taki odnosi (pogovori, sms-i, e-maili…) z bivšimi niso sprejemljivi, za g. Ceca očitno so. Nihče izmed nas ni slab, le imamo drugačna načela.”

Mi vsi trije smo si karakterno različni, gre pa povsem za moje načelno mnenje in osebno ali dobesedno takih izkušenj nimam. Sem sicer ločen, z bivšo ženo nekih zadržkov v komunikaciji nimava in sodelujeva tvorno okoli otrok, je pa to zelo motilo mojo preteklo zvezo. In po mojem mnenju le zato ker se je sama ločila na povsem “drug način” in z bivšim partnerjem komunicirala nekaj časa le prek otrok. V sedanji zvezi gre za obojestransko in polno razumevanje in če tudi bi se pri kom porodila želja po kavi z ex partnerjem, to ne bil noben problem, potrebe pa seveda ni. Vse od tod naprej je spet stvar interpretacije, katera pa vsaj z to zadevo nima nič.

No, jaz imam dva bivša, pa z obema normalno komuniciram. S prvim imava itak skoraj pol življenja skupnega in skupne prijatelje. Z drugim sicer nimava skupnih prijateljev, pa vseeno kdaj pokliče, da vidi, kako mi gre. Sicer verjamem, da malce iz ljubosumja, ker mi je sedaj bolje, kot z njim, pa vendar.
Z obema se slišim za rojstni dan, si prek mejlov pošiljamo kakšne vice in to je to. Če se srečamo, gremo na kakšno pijačo in malo poklepetamo (tudi, ko je moj sedanji zraven). Ker sta strokovnjaka vsak na svojem področju, ju pokličem, ko potrebujem kakšen nasvet. In to je to. Pred partnerjem teh stikov ne skrivam, ker sta mi pač oba ostala znanca. Ne želim si biti z nobenim od njiju, ker mi sedanji partner v vseh pogledih bolj odgovarja. Ne vidim pa smisla v tem, da dobesedno zanikam polovico svojega življenja.

Če povem čisto po pravici, se moje življenje in moje dojemanje stikov z bivšimi še najbolj približuje tvojemu, Nejka75. Poglejte samo Venturinijevo in Škufca, ki po trinajstih letih veze še vedno plešeta, delata skupaj, kjub novim vezam sta še kako povezana, vsak dan. Ne strinjam se, da po vezi ostane prijeten telesni občutek intime in ljubezni, ko bivšega partnerja ponovno srečaš-vsaj jaz osebno ga nimam. Vsekakor pa je to lažje razumljivo tistemu, ki stke prijateljstvo s svojimi bivšimi, kot pa njegovemu sedanjemu partnerju. Mojemu partnerju so njegove bivše bivše (v to se prepričujem)- razšli so se iz določenega razloga, verjetno ne zato, ker so se imeli preveč radi. Nekateri so dovolj zreli in (upam, da prav razmišljam) imajo povsem čustveno in razumsko zadeve pri sebi razčiščene, da lahko, po določenem času seveda, nadaljujejo prijateljski odnos. Mojemu partnerju je prijateljica njegova bivša, s katero sta zaključila 3 leta nazaj.pa to ne gre za neko dolgotrajno vezo-eno leto. Po njej jih je imel še nekaj-ali lahko še vedno zaključujem, na podlagi svojih strahov in domišljije, da ga vendarle nekaj veže nanjo? In kot praviš ti Nejka, zakaj bi zanikal neki del življenja, ki je obstajal. Tudi jaz verjamem, da partnerju ustrezam v celoti in da bivše niso brez razloga bivše. grdo pa bi se mi sedaj zdelo, da bi po tolikih letih nekega poznanstva z njo prekinil stike zato, ker meni to ne ustreza. Res je, ne ustreza mi in me razjeda, a mislim, da je to bolj moj problem kot njegov. lahko mi dneve in mesece trobi, da tudi pod razno v njih ne vidi ničesar več kot le poznanstvo, pa bom naslednji dan spet pri istem vprašanju-kaj imaš z njo? Zanj so bivše bivše, zame so njegove bivše moja sedanjost in tu ne znam postaviti ločnice. s tabo Doris, se popolnoma strinjam-verjetno sem ljubosumna čisto brez veze in to zdaj hočem pri sebi korigirat, ker je partner res že čisto obupan, ker ne ve več, kako bi mi dokazal, da si želi le mene. Tudi ne gre za redno ohranjanje stikov, voščilo za novo leto, kavica dvakrat na leto, če kdo kaj rabi s področja, ki ga drugi bolj pozna. Nadvse si želi ohranit to vezo, vse bi storila zanjo in občutek ima, da tudi on.Sva že čez 30, govoriva o družini, skupnem življenju, a to morava rešiti prej

Mojsvet: Jaz bi ti resnicno svetovala, da poslusas svoje srce in fant tudi – ne vem, zakaj, a ko si mi omenila, da sta pred skupno prihodnostjo, se mi je porodila naslednja misel: kaj pa, ce hoce fant ohranit te stike z bivsimi tako za vsak slucaj, ker ga je strah, da ne bi bil v v vajinem skupnem gnezdu kdaj prevec “zaklenjen”? Morda se tega niti sam ne zaveda. Kaj ce bosta imela kdaj kak problem, ko bi najraje mizala pred njim ali pa za par dni zbezala proc drug od drugega, namesto da bi se z njim soocila? Kam bo zbezal on?… Njegovi zdajsnji stiki z bivsami mu lahko sluzijo kot nalasc za taksne primere. Dejstvo je, da bo ob njih najverjetneje vedno nasel neko razumevanje, tako kot navadno prijatelji razumejo in podpirajo svojega prijatelja, ko ima konflikt s punco, namesto da bi mu predlagali: si poskusil povedati njej tako kot si povedal zdaj meni?
Ena kavica (pa mogoce tudi sele stota, se ne ve) se lahko hitro obrne v kaj vec. Ze samo par minut ob enem cloveku ti lahko da topel obcutek in prinese sklep: ta me pa res razume – veliko bolj kot moj moz/zena. In na tihem upas, da ga/jo se kdaj srecas… A na zacetku se moski in zenska navadno vedno cudovito razumeta. Le malo ljudi vztraja, da bi najblizjo duso zacutili tako blizu kot so jo v tistih srecnih casih zaljubljenosti.

Jaz mislim, da so lahko tudi bivse zveze neka tolazba pred “slucajnimi” prihodnjimi tezavami. Moja izkusnja je taka: tudi sama sem z bivsimi klepetala po internetu, ceprav mi ni bilo niti malo do tega, da bi spet prisla skupaj z njimi. Stos je namrec lahko cisto nekje drugje: samo sebe sem “zalotla”, da sem ravno takrat govorila z bivsimi ali pa z drugimi po klepetalnici, ko sem nekaj pogresala v odnosu z mojim fantom. Vcasih niti nisem vedela kaj – vcasih mi je bilo samo dolgcas. Danes, ko me kaj takega prime, si recem: ah, ne da se mi vec, figo me briga klepetalnica, saj vendar ze zivim v odnosu, v katerega lahko vlagam! Zakaj bi to dajala drugam, ce pa lahko obogatim svoj zdajsen odnos.

Hocem ti reci, da tako kot lahko postane televizija izhod iz odnosa, ali pa popivanje s prijatelji ali pa pretirano ukvarjanje s hobiji ali otroci,… tako so lahko tudi tovrstni stiki z bivsimi prilike za to, da si “malo odpocijemo” od odnosa. A ko je tega prevec, to ni vec pocitek, temvec bezanje.

Tako hudo mi postane, ko berem tvoje stavke v smislu “sama se bom morala popraviti.” Kot bi brala samo sebe… Pred leti sem vse na sebi zelela popraviti, samo da bi bil moj bivsi zadovoljen, pa da ga ne bi prevec obremenjevala s svojimi dvomi itd. Na koncu sem dobila tisto, cesar sem se najbolj bala – sel je k drugi. Moji dvomi so bili utemeljeni, jaz pa sem ostala sama z neizmerno bolecino. Clovek misli, da za drugega naredi “vse”, na koncu pa spozna, da je za drugega naredil prevec, zase pa premalo. Imela sem podoben problem kot ti (pa se po starosti sem ti blizu). Nikdar ne prezri tega, kar ti govorijo custva, Mojsvet. Res je, da je lahko clovek prevec ljubosumen, a to kar ti cutis se mi zdi povsem zdravo in smiselno! S tabo je vendar vse v redu!

Mojsvet, mislim, da ti bo fant najbolje izkazal ljubezen, ce bo spostoval tvoje meje. Ce se clovek zaveda, da z nekim dejanjem prizadene ljubljenega, kako lahko pri taksnem dejanju vztraja? Vprasanje pa je tudi, ce se tega tvoj fant ZARES ZAVEDA.

Njegovo spostovanje tvojih mej bi veliko vec povedalo kot pa njegovo prepricevanje. Morda pa v resnici bolj prepricuje sebe kot tebe – morda si v resnici se sam tezko verjame? Sicer pa mislim, da bi tudi on moral pogledati vase tako kot si to storila ti in se morebiti vprasati: “Kaj bi se zgodilo, ce bi storil, kar me je ona prosila? Kako bi mi bilo? In kako bi mi bilo brez taksnih stikov z bivsimi ziveti skozi zivljenje?” Morda pa ga to vprasaj sama…

Zelim ti vse najboljse!

Lidija

Lidija, se podpišem pod tvoj mail.

Tebi in Mojsvet Želim ti vse najlepše!

LPE

Zelo zanimiva debata. Kaj pa v primeru, da se vzorec prenasa na prijateljice ali sodelavke? Ko v igri ni bivsa, ampak druga zenska, ki moskega, ki sicer ima dolocene tezave v zakonu, tolazi, mu odgovarja na njegove dvome, mu svetuje, kako naj ukrepa, mu posilja sms-je, da ga pogresa…? Ko zadeva pripelje tako dalec, da on sploh vec ne poslusa zene, ampak bolj verjame prijateljici? Menite, da v tem primeru (gre za locenko) zena lahko upraviceno sklepa, da je slo med mozem in prijateljico, predalec? Kaj menite ostali?
Se opravicujem, da sem vskočila v temo, ampak se mi zdi, da se zadevi prepletata. Hvala za odgovore.

Absolutno predaleč.Če si v tej zgodbi tudi ti pa poslušaj svoje občutke in oni ti bodo povedali ali je ločenka “preblizu” ali “predaleč”.Taka 3 oseba po mojem ne paše v partnerski odnos.

Tudi sama imam podobno izkušnjo.
Z bivšim fantom sva šla narazen popolnoma sporazumno, brez kreganja in tako kako leto (p)ostala zelo dobra prijatelja.
Predenj sem spoznala sedanjega fanta, sva z bivšim veliko časa preživela skupaj, potovala, se sprehajala, čeprav ne več kot par.

Seveda je to začelo razjedati mojega sedanjega fanta, sploh ker sem se kak popoldne, ko je fant imel drugo zaposlitev, slišala z bivšim ali šla z njim na pijačo, na klepet.. in mu kdaj pozabila povedati za kak sms, ki mi ga je poslal (ampak resnično nič pomembnega)
Meni to ni predstavljalo absolutno nič spornega, čustveno sem bila čisto hladna, čeprav sva ostala precej v stikih in mi je kot človek krasna osebnost. Skratka, pomenilo mi ni nič več, kot bi bil to nekdanji sošolec, znanec, sosed.. Mogoče težko razumeti, a tako je.

Seveda sva se o tem veliko pogovarjala in to ga je začelo precej motit, pa sem se raje žrtvovala in prekinila stike z bivšim oz. jih omejila na zelo redke (sms za rojstni dan, kaka kavica če se slučajno gibljem v njegovi bližini (redko), kak mail, a vse precej nepomembno, neosebno)

čeprav pa.. me je vrglo čisto iz tira, ko je njega klicarila bivša in ga spraševala razne neumnosti (npr. da menda ima pri njem eno knjigo, ga prosila za nasvete glede nekega izpita, enkrat se je celo prikazala pri njem doma, čeprav živi na drugem koncu Slo,..), ker je hotela ostati z njim v stiku (tudi on ima občutek, da ga želi nazaj) in seveda sem čisto popenila, bolj v sebi kot navzven in zdaj resnično razumem, da zna biti precej velik problem.
Sem ljubosumna, čeprav sem mislila, da nisem.

Bila sva že na robu, ker sva si na skrivaj pregledovala mobitel, čeprav sva oba vedela, da to počneva drug drugemu. Nezaupanje, prava žalost v zvezi..

Stvar sva uredila tako, da si zdaj poveva čisto vse, kar se zgodi, za vsak klic, srečanje na ulici, sms, mail.., in nihče od naju ne da povoda za te vrste stikov, če se pa pač srečaš na ulici z bivšim partnerjem, pač se.

Lahko trdim, da zadeva funkcionira in prepričana sem, da bi bila težko z nekom, ki ohranja stike z bivšimi, čeprav sem to tudi sama počela (in bi najbrž še, če to fanta ne bi motilo), a zdaj vidim, da človek z bivšim pravzaprav nima več kaj početi, čeprav se še tako razume in želi ohranjati stik..

Tudi sama zdaj načrtujeva poroko in govoriva o otrocih in verjamem, da ti je težko, a sprašujem se, kaj bo, če te bo to motilo do tolike mere, da te bo začelo razjedati, njemu bo pa pač normalno, da stike ohranja, ker si mu to vedno nekako tolerirala, čeprav globoko v sebi veš, da tega nočeš.

Želim ti srečno!