KAKO ZASPATI, SE SPROSTITI

Pozdravljeni, občudujem in zavidam ljudem ki se lahko sredi dneva uležejo, zaprejo oči in zaspijo ali zadremajo. Sama nisem podnevi nikoli zaspala, izjemoma med nosečnostjo, če sem si predhodno zaprla vsa okna in naredila temo. Živim na vasi, v miru in kadar grem kam na obisk minevajo ure preden zaspim, saj zelo dobro slišim, vsak šum avto…
Ker pa sem se zjutraj zbudila naspana, sem sklepala da pač ne rabim toliko spanca. Sedaj pa imam doma dojenčka starega tri tedne. Moti me vsak njegov zvok, cmokljanje, mrmranje… Tako da zaspim šele ko on trdno spi. Uredu, materinski nagon. Vendar podnevi ko on spi in bi jaz morala vsaj malo odspat ne morem. Se pokrijem čez glavo, naredim temo, mi možgani delajo ko nori. Ne morem odjadrat z mislimi, vsak šum slišim, vsak pes ki zalaja….

Kateri način bi mi najbolj pomagal, da se sprostim, spočijem. Nujno potrebujem odklop, drugače bom pregorela. Poskusila sem si v mislih slikati morje, plažo, valove, kako me sonce greje… ok, do prvega zvoka. A naj kupim čepke za ušesa??

Nimam nobene izkušnje z meditacijo, avtogenim treningom in tudi ne veliko časa da bi gledala z iskalnikom. A mi lahko svetujete, kako naj zaspim ali pa vsaj odjadram podnevi??? Alkohol ne pride v poštev, pa lep pozdrav.

Draga E,

opisana težava ni tako redka. Izkušnje svetovanja v podobnih primerih mi pravijo, da je za iskanje uspešnih rešitev najboljši osebni pogovor, a ker te možnosti ni, lahko poskusiva na sledeč, zelo preprost, a hkrati tudi zelo učinkovit način. Po drugi strani pa je lahko zaradi utečenih navad tudi preproste reči včasih zelo težko izpeljati… Najbrž je vredno poskusiti. Odgovor bo moral biti malo daljši, da vam poskusim vsaj malo približati ”duha” opisanega načina reševanja takih težav.

Ko ležete in se odločite, da bi rada počivala oziroma spala, ali pa ko ste zelo utrujena, (denimo čez dan) in potrebujete spanec, pa ne morete zaspati (ker je um zelo aktiven, ste vznemirjena…), je najpomembnejše, da NE skušate za vsako ceno zaspati (!!!). Ko se pojavljajo najrazličnejši zunanji zvoki (otrok, zunanji hrup…) skušajte tem zvokom čim bolj sproščeno prisluhniti, jih OPAZOVATI, slediti njihovemu vzponu, rasti in padcu intenzivnosti. Vaš odnos do teh najrazličnejših motenj naj ne bo v tem smislu, da so to ovire, ki preprečujejo vaš spanec, temveč, da je vse to le odraz življenja takšnega, kakršno življenje pač v tem TRENUTKU je – z mnogimi rečmi in dogodki, ki so nam ta trenutek všeč in jih imamo radi in nas ne motijo, ter tudi z mnogim takim, česar ne maramo ali pa nas moti pri uresničenju nekega našega cilja (denimo spanja). In se odločite (če že ne morete zaspati) da si prav ta trenutek, namenjen počitku, vzamete čas, da tem zvokom pozorneje prisluhnite, jih opazujete, kakšni so, od kod prihajajo, kako pridejo do vaših ušes, KAKŠEN odziv v vas povzročajo in podobno. Torej skušajte odmisliti, nekako pozabiti, da je vaš glavni cilj spanec!!! To bo morda malce težko – ali pa tudi ne, boste videla. Na kratko bi to pomenilo, da sprejmete okoliščine takšne, kakršne pač so – seveda velja to še posebej v opisanem primeru, ko najbrž zares ne morete spremeniti zunanjih okoliščin… ne morete na ulici ustaviti prometa, psom ukazati, da ne lajajo, ali pa vašemu dojenčku prepovedati cmokati. Prav tako se najbrž tudi umakniti ne morete tako, da bi bila v popolni tišini, navsezadnje je tu še vaš dojenček. Če bi lahko spremenila te zunanje okoliščine, bi bilo tudi v redu, a jih v vašem primeru pač ne morete, zato je najbolje, da jih SPREJMETE. A sprejmete, kot sem omenil, tako, da to niso vaši ”sovražniki” oziroma grožnja vašemu spanju, počitku, pač pa kot odraz življenja, ki je v tem trenutku takšno, kakršno pač je in nanj, na zunaj, NE MORETE vplivati.

Torej poskusiti prisluhniti tem ”motnjam”, zvedavo opazovati njihove zvoke in biti pri tem nekako radostna, v zavedanju, da imate to možnost, da vsemu temu prisluhnete še na drug način, kakor pa običajno. Običajno pa je tako, kakor počnete, počnemo ob takih prilikah, pač vsi. Z vsemi silami skušamo pred nečim ubežati, to preprečiti in tako naprej… Bistveno je najbrž vzpostaviti prav ta nevtralen, če že ne pozitiven odnos. Skušajte eksperimentirati – da, vse skupaj vzemite kot nekakšen eksperiment, poskus na drugačen način gledati tudi na življenje, ne le na zadovoljitev neke, sicer temeljne življenjske potrebe. Tukaj se najbrž lahko skriva ”srčika” rešitve opisane težave. Torej v poskusu izbire drugačnega zornega kota gledanja na omenjeno težavo.

Z odnosom do notranjega hrupa, torej najrazličnejših misli, čustvovanj in drugim notranjim ”dogajanjem” poskusite podobno. Naj to ne bodo vaše ovire k spancu ali počitku, pač pa skušajte to sprejeti kot del same sebe v TEM trenutku. Ko se pojavijo misli ali čustvovanja, skušajte ničesar soditi, se ničesar znebiti (!!!) ali pa ničesar doseči (torej tudi spanca ne). Pač pa skušajte vse skupaj le opazovati in morebiti le notranje, ne na glas, ”komentirati” v smislu: ”ah, glej, tudi to sem jaz, kaj vse je v meni, kaj vse se mi plete po glavi in podobno”… in PUSTITI tem mislim, občutkom, svojo pot. Torej skušati ne soditi, JIM NE SLEDITI oziroma se ne vpletati vanje (!!!) se z ničemer boriti ali pred ničemer skušati ubežati. Videli boste, da vse te misli, čustva in podobno, TAKO KAKOR PRIDEJO, TUDI ODIDEJO in ne bo dolgo, ko s tem ne boste imeli več težav… Morda ali pa najbrž se to NE bo zgodilo ”čez noč”, kljub vsemu pa v razmeroma zelo kratkem času… Mnogi so poskusili in jim je uspelo. Enim prej, drugim malce kasneje.

Po drugi strani pa, če bo opisani način postal tudi del vašega vsakdanjega odnosa do življenja, ko se boste soočali tudi s številnimi neprijetnostmi, se bo v vaše življenje nasploh naselilo več miru in zadovoljstva…

In še to: najbrž ne morete zaspati zaradi notranjih napetosti, ki nastajajo zaradi najrazličnejših vzrokov, o katerih sedaj ne morem govoriti, ker jih ne poznam. Boriti se s samim nespancem, boriti se z neugodnimi okoliščinami (ki jih tudi ne moremo spremeniti, ker pač so, kakršne so) pa je ustvarjanje nove, dodatne napetosti !!! Bistveno je, da ko se lotevamo reševanja opisane težave, da s samim reševanjem ne povzročamo novih napetosti !!! In pa – da skušamo (neobremenjeno, kadarkoli) malce raziskati te osnovne napetosti, ki lahko imajo najrazličnejše psihološke oziroma čustvene vzroke, v sedanjem ali ”preteklem” življenju… Torej, da skušamo kar se le da nepristransko pogledati tudi ”h koreninam” težav… In pri tem imeti podoben odnos, kot do ”notranjega hrupa” (misli, čustvovanj…), kakor sem opisal zgoraj.

Počasi se daleč pride (a seveda prej, preden vaš dojenček zraste…) in pa ”brez muje se še čevelj ne obuje”, s čemer mislim, da ne hiteti, ne zagrabiti predlaganega kot čudežno ”instant” rešitev vaše težave, temveč da skušajte oditi po neki novi, morda niti ne tako drugačni poti zvedavega raziskovanja – sebe in sveta v katerem ste… In skušajte odkriti LASTNO pot, lasten način, morda celo drugačen, kakor sem ga opisal. In tu se skriva morda druga ”srčika” rešitve težave… Najdite lastno pot. Opisana naj vam bo morda le v pomoč, navdih. Da, navdih. Ne slepo kopirati!!! Če česa, kar sem opisal, pač ne morete sprejeti, NE SE BORITI v sebi, v smislu ”moram poskusiti”, ker mi to lahko pomaga. Naredili boste le to, da si boste nakopali še eno težavo, ustvarili še eno napetost. Raziskujte, eksperimentirajte, bodite zvedava in pozitivna, zaupajte vase!!! In že s takim pristopom bo lahko veliko rešenega.

Morda sem kaj premalo poudaril ali ne dovolj osvetlil, če boste poskusila in se bo kje ”zataknilo”, pa kar pišite. Sam takih težav nisem nikoli imel. Razen enkrat, pred nekaj leti, ko sem se na daljši sindikalni ekskurziji ”po naključju” (vsi ostali so namreč vedeli) znašel v hotelski sobi z revežem, ki je tako glasno smrčal, da nekateri v sosednjih sobah dolgo v noč niso mogli zaspati. Resnično, tresla se je vsa postelja, zdelo se mi je, da se trese tudi vse pohištvo… Po kakšnih desetih minutah sem mirno zaspal in odspal. In tako vse naslednje dni – mislim, da jih je bilo deset.

No, takle je moj odgovor, upam, da se bodo oglasili tudi drugi, z lastnimi izkušnjami odpravljanja tovrstnih težav.

Z nasmehom,

Dušan

Draga E,

dnevi z dojenčkom so pogosto zelo samotni. Hranjenje, previjanje, spanje………….
Najdi si kakšno “delo”, ki te je veselilo. Morda prebiraj poezijo, delaj gobelin, riši, piši dnevnik.

Vem, da imaš običajnega dela čez glavo, pa tudi počitek potrebuješ. Z malo intenzivne aktivnosti, bo spanček prišel tudi k tebi. Predvsem pa odganjaj negativne misli, pravzaprav se trudi pozitivno razmišljati. Polepšaj dan, komu od svojih bližnjih z telefonskim klicem ali povabilom na obisk.
Določi si dan v tednu, ko boš razmišljala o problemih, pa naj bo to recimo četrtek. Kar te mori ali skrbi odloži na četrtek (zapiši si v beležko, kaj te teži).
Boš videla kako čudežno deluje. V četrtek problemov skoraj ne bo ko boš preletela beležko. In tako delaj iz tedna v teden.

V dnevnik pa si zapisuj prijetne stvari, ki se ti dogajajo.
Pa ne reci, da se ti ne dogaja veliko prijetnih stvari………..!
Zmagala boš, premagala boš napetost, ki te ovira pri spanju.
Pa še nekaj, izogni se težkim temam po TV, neprijetnemu branju, neprijetnim razgovorom, če le-ti niso nujni!!

Da pa izključiš morebitno poporodno depresijo se o svoji nespečnosti vsekakor pogovori s svojim splošnim zdravnikom. Morda pa le potrebuješ trenutno pomoč, da se znebiš morebitnih dodatnih težav. Depresija je pogosta in resna bolezen, ki se jo da popolnoma pozdraviti!!!!

Lep dan ti želim, vesela sem, da si odkrito spregovorila o svoji težavi! Na pravi poti si do tako željenega spanca, ki je pravzaprav gorivo za vsakdanje življenje.
Oglasi se še, kako si se spopadla z nespanjem!

LP