Tudi jaz bi vas prosila za kak pameten nasvet.

Sicer moja zgodba ni težka in boleča, a vseeno me gloda en mali črviček v srcu.

Torej, pred kakimi tremi tedni sem v tujini spoznala privlačnega moškega. Skupaj sva delala nek tečaj.
Stara sem 28 let sicer, on pa 35.

Res iskreno povedano, jaz ga ne bi niti opazila, če se ne bi on začel vrteti okrog mene. Jaz sem prišla naredit tečaj, to je bil moj glavni fokus in nisem bila razpoložena za kakšne ljubezenske avanture, a tale mladenič je bil kar vztrajen. Pa se je stalno nekaj hecal, pa me zbadal, bila sva glavni zvezdi tam, ker so vsi uživali, ko so naju gledali. So naju že zafrkavali, da koliko časa sva že poročena:)

Jaz tega igračkanja nisem jemala resno, ne njega, ne sebe, sem se pa pač zabavala in uživala ob pozornosti. Pač kar naravnost povedano: tipček je bil res zabaven in zelo privlačen. Njegova pozornost mi je ugajala sto na uro. Pa pogledi, dolgi, pa za roke prijet, pa štosi, pa hotel je biti z mano partner na tečaju, pa to in ono.
Več od tega ni bilo.

Hja, pa sem se malo ujela v zanko:)) Namreč gospodič mi je kar konkretno zlezel pod kožo. Kolikor sem sicer na sredi malo začela bremzat, ker se nisem hotela kaj zapletat z njim, sem se kar kmalu, madona, kar malo zaljubila, popolnoma nepričakovano.

No ja, tale moja zaljubljenost je najbrž samo močna privlačnost, a ko je odšel, sem ga hudo pogrešala. In ga pogrešam še zdaj.

Stvar se zaplete še malo bolj: od njegovih malo bližnjih prijateljev sem kasneje, še vedno tam v tujini, izvedela, da je mladenič naklonjen tudi moškim, da je gej. No, po tem, kar so povedali, je najbrž naklonjen obema spoloma, ker je imel v preteklosti resno zvezo z žensko.
Baje da ga je zapustila in potem se je odločil biti samo še z moškimi. No ja, govorice pač, čeprav je enkrat sam omenil, da je skoraj imel otroka, a se je ženska odločila za splav.

Imam prijatelje geje in se z njimi zelo dobro razumem, zato sem bila malo presenečena, da nisem opazila, da bi tudi tale mladenič lahko bil gej.
pa vendar, ko sem sestavila vse koščke skupaj, je bilo precej jasno, da je moškim naklonjen, a zelo težko sprejmem, da pa ženskam sploh ni, tudi v seksualnem smislu, da ga res ne privlačijo.

Sam mi je rekel, v enem bolj zaupnem pogovoru, da je že pol leta samski in da si ne želi ljudi okoli sebe, da čuti, da rabi samoto in umik. To je bilo še preden sem se zatreskala vanj:))

Napetost med nama je tam v vsem tistem druženju rasla in ker sva bila oba polna enih strahov, sva se hudo skregala. Res hudo. Jaz polna negotovosti glede moških in mi je bilo zelo težko sprejeti njegovo naklonjenost in sem stalno mislila, da me samo zeza in se potem bala, da se bo umaknil, on pa…kdove, kaj se je dogajalo v njemu, samo res sva se našla dva s cel kup problemi glede nasprotnega spola:)
Sicer sva se potem pobotala in je bilo potem vse v redu, a ta odnos je bil res čuden…tako kratek, a tako intenziven in obema je odprl ene rane.

A to zdaj sploh ni tako bistveno. Jasno si ne obetam iz tega nič, že razdalja je ovira, čeprav sva oba v Evropi, pa jasno je, da to ni moški za neko razmerje in tako dalje.

Samo ker je v podobnih umetniških vodah kot jaz, je hotel videt en moj izdelek in domenila sva se, da mi bo mailal svoj naslov, kamor mu bom lahko izdelek po navadni pošti poslala. Jaz sem ta korak naredila, poslala sem mu čisto prijateljski mail in ga povprašala po naslovu.
Ni mi odgovoril in čez teden dni sem mu poslala še en mail, čisto kratek, ga samo pobarala, če je vse ok.
In seveda se ne javi:))

Jasno ne mislim drezat dlje in je pač očitno, da si ne želi komunicirat z mano in imeti kontakta z mano in ga pač moram pozabit.

Samo kot sem rekla, usedel se mi je v srce malo bolj kot sem pričakovala in mene je kar prizadelo, da mi niti na mail ne odgovori, niti v okviru tega, kar sva se menila.

S tem itak vse pove, to je jasno, a jaz nekako ne čutim, da je zadeva zaključena, v sebi, če me razumete. Morda sem tipična ženska, a rabim nek zaključek, nekako stvar v sebi spustit, pripeljat do konca, ker me gloda, priznam. Priznam, da sem malo užaljena, ker me ignorira, počutim se, da je vso naklonjenost do mene samo igral…pa mi je dal darila, zapestnico, ki jo je sam naredil, pa še drugo darilo, z ljubeznijo, je rekel…vem, da ni bilo nič resnega, a sem upala, da je vsaj nek prijateljski kontakt možen in da je vsaj na nek način cenil to, kar se je dogajalo med nama.

Tako pa se mi zdi, da sem izvisela kot kuhan makaron:)) in se počutim neumno.
In kar me najbolj boli je to, da res ne mislim, da me je samo za nos vlekel. Mislim,da sem ga resnično pritegnila, a potem so se pač stvari zapletle…ker pač nima sam pri sebi razčiščeno kako in kaj, ker morda res noče z nobeno žensko nič več…a vem, da ni igral, ko mi je namenjal vso to pozornost.

In zato mi je zdaj to še vse toliko bolj boleče. In ga pogrešam in veliko mislim nanj, tudi sanjam ga.

Počasi bom zaključila, kaj pa mi drugega preostane, a kot sem rekla, nekako čutim,da je vse v zraku in ni važno, kaj bo on storil, jaz moram pri sebi to pustiti za sabo.

Ponavadi mi je vedno pomagalo, da sem stvari izrazila. In zato razmišljam,da bi mu poslala še en mail, se zelo potrudila, da ne bi bil patetičen:), a na nek način izrazila svoje občutke, na kratko sicer, a ravno toliko, da dam to ven iz sebe in grem dalje.

Kaj mislite, je to pametno?
No, saj moram priznat, da sem si med pisanjem tega posta že sama odgovorila, ker mislim, da je prav, da mu povem, kako in kaj in s tem zaključim, on pa naj si pač misli, kar si hoče. Važno je, da jaz naredim korak naprej.

A vseeno bi me zanimali vaši pogledi, ker je lažje če o tem predebatiraš še z nekom drugim.

Hvala in lep pozdrav!

Živjo rimljanka!

Ne vem ali sem dovolj čustveno inteligenten, da bi ti predlagal kako je najbolje :), vem pa kako je težko, če v odnosu ni povratne informacije, zato sočustvujem s tabo.

Na tvojem mestu bi mu tudi jaz povedal kaj čutim (mogoče tudi on potrebuje povratno infomacijo na dogodke, ki si jih opisala?).

Srečno!!!

Hojla!

Pošlji mu mail in mu napiši vse, kar čutiš in kako se počutiš ob vsem tem (kot neko notranje očiščenje) in boš videla, da ti bo odpisal. Jaz sem tako naredila in me je fant takoj poklical, no ja, je pa odvisno od človeka, lahko se ti bo oglasil ali pa tudi ne.

srečno, M

Jaz bi mu tudi pisala, zaradi sebe (da bi pri sebi zaključila z zadevo), kaj bo pa on naredil je pa njegova stvar.

Pa veliko sreče!!!

Ej, hvala za spodbudo, pa mu bom res pisala!

Pozdravček!

Jaz mu pa ne bi. Si mu že dvakrat in njemu se očitno ni. Ko se mu bo, če se mu bo, se bo javil, ti pa ga boš takrat že prebolela, saj take rane celi čas, ne pa pošta.

rimljanka, si že kdaj slišala za biseksualce?

Obstajamo.

Kakšne namene je imel in ima tvoj mladenič s tabo, ti lahko pove samo on osebno, ampak dejstvo, da so mu všeč moški, ne pomeni, da mu niso tudi ženske. Torej ni gej. Toliko v razjasnitev.

Janis,

ne rabiš tega razjasnjevat, ker nisem z lune in jasno da vem za biseksualce.
Nisem pač konkretno tega termina uporabila, sem pa pač napisala, da ga privlačijo tudi ženske. Sem mislila, da je s tem jasno, kaj hočem reči.

Če ni gej, toliko bolje zame, potem vsaj ne odpadem na prvi črti:)

Potem pa pač odpadem na drugi ali tretji ali šesti, ker se tip itak ne javi:))

LP

A ni potem vse jasno, ce se ne javi?

Axa,
očitno nisi prebrala mojega posta, zato ne svetuj kar povprek.
Nikjer nisem spraševala za nasvet, kaj naj naredim, ker se ne javi, ampak nekaj čisto drugega.
Če bi prebrala, bi vedela.

LP

A si ga že klicala?

Rimljanka se je izkazalo da ni tako nepomebna romanca kot si na začetku mislila a ne? Če misliš, da je tega vreden se bori zanj, vztrajaj!

Če ne bo odziva…bo čas zacelil rane, postavilo te bo pred dejstvo, da ga MORAŠ prebolet…

veliko sreče!

Jaz mu ne bi več pisala. Še bolj se boš čustveno razgalila pred njim in še bolj te bo bolelo, ko ne bo odziva. Stisni zobe, sprijazni se, da so bili pač samo lepi trenutki in – konec.
Lažje ti bo, če boš ohranila svojo intimno integriteto. Vsaj to, si boš rekla, ohranila sem ponos, nisem se metala za njim.
Je pa najbrž zelo čuden tip, če se vede tako pubertetniško. Raje ga pozabi.

Ja, tole res ni kar ena nepomembna romanca, ha, ha:))

Takole je: pisala sem mu, pa nič glede njega, bolj glede sebe in mu v bistvu rekla nasvidenje, se poslovila, ker ne pričakujem, da bo odpisal. Sicer sem pisala na lep način, v smislu, kaj mi je pomenil pa rekla sem, da mi je žal za ene stvari…ko sva se skregala, so bile izrečene ene zadeve pa darilo sem mu vrnila v jezi – za to mi je bilo potem res žal, se mi je res zdelo grdo od mene.

Karkoli se je že zgodilo in se zelo strinjam s She, da je tip res totalno nezrel, totalno!:)), je prinesel malo sonca v moje življenje, ker me je res zagrel po enem zelo težkem obodbju. Prejšnje leto sem šla res čez pekel, hude izgube in skrbi, on mi je pa malo pokazal lepšo plat, pa me zabaval, nasmejal in ful sprostil – in to se me drži še zdaj.
Me je res malo transformiral, prebudil in zato sem mu ful hvaležna, ne glede na to, kaj se je potem zgodilo in če pač noče z mano kontaktirat – in to sem mu tudi povedala.

Sem bolj čustvene narave in je ponavadi ne skrivam, sem ena tistih, ki nosi srce na dlani. To najbrž vedno ni najbolj pametno, samo taka pač sem in se ne bojim pokazat, da mi je do koga mar. Če pač oni ne sprejme, pač njegova stvar.
Tako da sem tudi njemu napisala, da mi je mar zanj in da mu želim vse najlepše.
In zdravo:))

Meni je lažje tako zaključit, on pa…naj ga odnese veter:))

Hvala vsem za nasvete še enkrat!

“Sem mislila, da je s tem jasno, kaj hočem reči.”

Sori, glede na tvoje dvome, ali ga kot ženska sploh lahko privlačiš, ni bilo.

Če se je vajina romanca po tistem tečaju odvijala pretežno na daljavo, me pa sploh ne čudi, da se v bistvu sploh ne poznata.

Za moške je značilno, da lahko kar izginejo, ne da bi rekli bu ali mu. To je njihov način, kako se izognit neprijetnostim v obliki teženja, pogovarjanja, itd., kadar iz nekega razloga ne želijo (več) zveze.

Če si prepričana, da nisi bila samo eno izmed njegovih želez v ognju (in to ne glavno), je razlaga pač taka, da se je hotel elegantno izognit pogovorom, zakaj noče bit več s tabo.

Prav je, da si mu poslala mail in mu povedala, kako se počutiš, ampak to naj bo s tvoje strani to.

Joj, janis…

ni treba tukaj ničesar dokazovat.

Jasno, da sem imela dvome, ali ga kot ženska lahko privlačim, če so mi ljudje govorili, da je gej, a to še ne pomeni, da nisem še slišala za biseksualce, kar je bilo tvoje vprašanje in namig.

In bilo je jasno, kaj sem hotela reči, ko sem napisala, da se mi zdi, da ga tudi ženske seksualno privlačijo. S tem sem pač povedala, da mislim, da je biseksualec, čeprav nisem uporabila ravno tega termina. Se mi ni zdelo potrebno.

Imela pa sem dvome, ja, ali je gej ali bi. Tega še zdaj ne vem, mislim pa precej gotovo, da ga privlačijo tudi ženske – kar pomeni, da je biseksualec.
Zadovoljna?

In on sploh nikoli ni bil z mano…sicer pa sem zgodbo se mi zdi kar podrobno opisala in tudi sem natančno povedala, kaj si od tega obetam oz.da si od tega ne obetam nič; moje vprašanje je bilo, ali je pametno, da mu pišem, ker me stvar je prizadela in sem potrebovala nek zaključek. Tudi naslov mojega posta se mi zdi, je kar razviden.

V bistvu sem pač hotela to izrazit in malo videt druga mnenja in se malo izpovedat, ker meni pač ni vseeno zanj, četudi njemu zame je.

In nisem ena frkljica, ki si bo zdaj gradove v oblakih zidala, ker ji je en tip dvakrat pomežiknil – samo človek se me je dotaknil in nekako pač moram prebolet, da me ignorira.

Nisem mu težila, kako “grdo” ravna, tega sploh nisem omenjala, ker kako ravna, je njegova stvar in ima vso svobodo, da ravna, kot hoče; povedala sem mu, da mi je bil všeč in da mi je do njega, kaj mi je pomenil in se poslovila. On pa pač naj si misli, da sem annoying in naj zavija z očmi, če mu paše. Kaj sem jaz njemu bila in kaj je on mislil, ve samo on in se s tem ne mislim ubadat. Delit pač tega z mano noče, prav. Ima pravico.

Jaz sem potrebovala konec, ker me je stvar žulila, povedala sem mu, kako čutim do njega in zdaj sem pač v sebi to zaključila in lahko prebolim.

LP

no, vidiš, zgodilo se ti je nekaj lepega, kot praviš pokazal ti je lepšo plat življenja zato ne objokuj…sedaj se začne tiso lepše obdobje (z njim ali s kom drugim), saj ti je omogočil, da si postala bolj odprta, nisi več toliko zaskrbljena, tako da bi jaz na tvojem mestu to “nepomembno” romanco vzela zelo pozitivno…ne glede na to ali se ti še kaj oglasi ali ne; tudi zveze na daljavo so dolgoročno večinoma obsojene na propad, imam izkušnjo

lp

imaš prav, sarah, saj zato sem mu pa napisala lep in pozitiven mail.
Ja, malo pa objokujem, NJEGA:))))

Je bil orng fejst:))

Mi je pa res dal kar precej in to šteje.

LP

Rimljanka, za božjo voljo, saj ti ni treba na vse, kar napišem, reagirat tako defenzivno in z nekim branjem kao med vrsticami. Tak način komunikacije je naporen.

Očitno ti je tal gej-bi tipček hudo ranil ego.

Mene pa nekaj drugega žre…
Rimljanka in ostale,a bi imele trajno zvezo z biseksualcem?Nisem fobist,samo zanima me kako ve razmišljate.