Pozdravljeni,

Potrebujem zdravo pamet, da mi svetuje pri mojem problemu. Stara sem 25, imam partnerja ki je nekaj let starejši. Oba OK službe in plače, se trudiva delati na sebi, šparava (če prav ne vedno uspešno), imava odličen odnos, vglavnem delava na nečem zdravem.

Moj problem je da so moj istarši totalno nasprotje… neprestani prepiri, že odkar vem da obstajam. Poniževanje, ma svega i svašta. Dovolj ju imam, samo da vidim očeta mi pritisk naraste na 220. Že od otroštva ju gledam kako se prepirata in potem sem bila jaz mediator med njima, zato sem ustvarila vzorec, kjer se me vsi te prepiri zelo dotaknejo. Imata skupno podjetje in sta poročena že 30 let. Torej bi ob ločitvi vrjetno mati komot dobila polovico … plus njena mami ima svoje stanovanje kjer živi sama. Hočem povedati, da se ima kam za umakniti in ima nekaj našparanega + vrjetno bi ob ločitvi dobila nekaj, za lažji nov začetek.  Ne vem točno kdo je kriv. Ko ju poslušam je začaran krog. Foter je kolerik, mati manipulator.

Ker še vedno živiva z partnerjem pri naših (eno ostanovanje v hiši je prazno) je opazil moje reakcije na njune prepire in moje vzorce in seveda proba delati na temu, da mi to “prepreči” oziroma, da mi dopove da njun odnos NI moj problem, da njun odnos NI moja dolžnost da ga rešujem. In tega se zavedam. Vendar v kolikor vsaj ne poskušam sama pri sebi poiskati rešitve za njune težave se počutim krivo v dno duše. Počutim se kot da mati puščam na cedilu.

Jezna sem nanjo, ker me kot otroka ni zaščitila pred tem, do ločitve nikoli ni prišlo edino kar je naredila je bilo to, da je ustvarila dodaten pritisk name, nekaj je vedno šlo narobe. In za plačilo se še jaz sekiram kako naprej. Rada bi šla naprej, rada bi si rekla “K* vaju gleda delajta kar želita” … že sedaj po cele dneve preživljam v pisarni kjer delam, da se mi ja ni treba ukvarjati z tem v primeru da je spet prišlo do kratkega stika. Mojemu na srečo dol visi, prav tako je neprestano v delu kot jaz samo da vrjetno ostane malo lažje skoncentriran. Vendar ne morem… neprestano me skrbi, neprestano bi telefornirala da vidim če je vse OK. Ker se v drugem primeru počutim kot slaba oseba.

Z partnerjem sva tukaj samo zato ker šparava za polog za hišo / stanovanje. Kobova imela dovolj spakirava in greva (spet – jaz gledma tako da je dovolj prostora, dodatna soba ki bi jo lahko uporabljala mami če bi kdaj šla stran od očeta.)

Naj še povem, da na ven zgledam OK, urejeno, sem sposobna, mogoče rahl osramežljiva ob novih ljudeh. Na ven (verjetno) ni nikdar nihče opazil neuravnovešenost doma.

Cenila bi, če bi kdo delil svojo izkušnjo, kako je preživel z psihično neuravnovešenimi starši? Kako ste začrtali meje, kako vam je začelo dol viset za njihove drame in ste končno dojeli, da morate živeti svoje življenje?

Tega nam nekaterim na sreco ni bilo treba, ampak ce bi, ne bi na situacijo gledali skozi denar.

Huh poznano…

Sicer z bolj turbolentnim razpletom, pa vseeno… Naj ti bo za ‘opomin’ 🙃

Tudi jaz bila skos ‘mamina opora’… Nikoli upala it na svoje zarad tega, veze so propadale.. Oce par let nazaj umrl, mama se me oklenila, izvaja svoje fore zdaj se na meni, vidim zdaj drugace, da pa le ni bil oce kriv vsega…

Moci za spremembo nimam, zdravje v q, ravno poslana predstavitev na IK za 4-urno upokojitev… Zdravstvene tezave nekako precej tipicne posledice stresa – sesuti hormoni in slasti, ki jih to prinese s sabo – zelo na kratko in grobo – izgorelost….

Govort ne upam v cem je problem, je tut prevec vsega,..

Skratka deep shit…

Ps: stara sem 36….

Nasvet: Osredotoci se na svoje zivljenje in pejd vceraj, ne jutri… Ona dva sta svoje drame navajena, ko te se ni blo, sta shajala, tut ko se bos odselila, bosta… Mati pa… Da se ne bo obesla nate…. Zdaj mas se cas ukrepat… Jaz nisem upala zarad mami, zdej pa ne morem vec zarad preslabega  zdravja…

Ne hodi po mojih stopinjah…….

Srecno

A si ti normalna? Mati je manipulator praviš in razmišljaš o sobi za njo? Zakaj ne za očeta? Zraven manipulatorja je žrtev oče.

Težka bo, ti povem iz svojih izkušenj. Ker si tak tip, da jih ne.moreš ignorirati. Ker si predobra. Ker te rabita. Če imaš finance, pojdi na psihoterapijo. To je edina rešitev zate, mlada si, izkoplji se iz te hobotnice.

Ne praskaj se tam kjer te ne srbi. Bi bilo tebi všeč, če bi se tvoji vtikali v tvoje stvari. Klop si.

Hvala vsem za odgovore.

Kura, želim si, da bi bilo tako lahko. In včasih si tudi sama rečem “Ni moja stvar, ne maram, da se onedva vtikata vame in verjamem da je obratno” … ampak, ko imam jaz probleme jih rešim na socialni način in ne tako da se cela zemlja trese. Razumem kaj želiš povedati, vendar je potem tudi problem, da ko bo obema dovolj in se bo to slabo končalo bom krivila sebe. Že sedaj se počutim krivo, ko se odločim, da bom dan preživela stran od njiju. Da imam vsaj en dan zase.

Suzyq če bi poznala očeta bi razumela, da človek razvije določene trike in vzorce, da shaja. Ne zagovarjam je, daleč od tega. Zamerim ji, ker je razvila način preživetja namesti da bi ga brcnila v rit in bi spokala. Pa saj je, vendar sta potem vedno pristala nazaj.. ni izhoda za njiju in srce se mi para ob spoznanju da je to to od življenja kar imata. 

Anonimno 3304 hvala, vedno je lažje ko preberem nekoga z enako izkušnjo. Pa ne zato, ker je še nekdo šel čez težke čase, vendar zato ker se zavem da ni to edina norišnica v Sloveniji. Želim se odklopiti, pa je težko. In tako kot si sama rekla, verjamem da ni vsega kriv oče. Vendar v mojih očeh je vedno on tisti, ki se je drl in udaril, vedno je bil on vzrok za vse za**be te familije. Na ven se kaže kot ugleden, spoštovanja vreden v resnici za štirimi stenami pa je navaden kreten. No pa mislim, da tudi okolica to spoznava, in spet je v očeh kriva mati. Mah … začaran krog. Težko je presoditi kdo je kriv in kdo ne, mislim da sta oba to juho 30 let kuhala na koncu sem jo jedla jaz. Z partnerjem sva se odločila da pristaneva na cenejšo opcijo hiške, bolj oddaljeno od LJ. Ni sanjsko, bo pa mir in z leti si bova lahko ustvarjala. Upam, da uspe, ker če nebo ne vem kako bom preživela. Včasih imam težak dan v službi in namesto, da bi se doma osredotočila na dan za mano in analizirala svoje napake in težave se sekiram zaradi teh dveh. Ni fer, da mora otrok skrbeti za starša, res ne…

v bistvu je tako, da sta oče in mati idealna drug za drugega in plešeta svoj ples in ga bosta plesala, saj je to njun način življenja. Ti si pa kolateralna škoda, ki nobenemu od tvojih staršev ni mar.

Tudi jaz bi ti svetovala psihoterapijo, da dobiš uvid v to, kar se dogaja pri vas in kakšno vlogo so tebi dodelili. to pa zato, da ne boš teh vzorcv prenašala v svoji družini. Čimprejšnja selitev na svoje, čim dlje stran pa je super usmeritev, držita se je in jo čimprej usresničita.

Ja, včasih se mi zdi da jima sede drama… samo ne zavedata se kako to vpliva na nekoga drugega, ki ni nič kriv in dolžan poleg, ker je imel tkao nesrečo, da se jima je rodil.
Delava na temu in hodivan a ogled nepremičnin. Potem, ko rešiva to težavo je moj naslednji korak psihoterapvet / psihiater, da razpucam to grozo v svoji glavi. Postopek pa je za oboje nažalost dolg, mučen in nadvse zastrašujoč. Ampkak strmim k temu, da se osvobodim njunih okov in bo na koncu mir.