Vključila sem se v terapijo, ne v sekto 😉 Svojih dejanj mi ni treba ne za naprej in ne za nazaj terapevtki opravičevat, se zagovarjat ali jo prositi za dovoljenje. Odločitve za svoje življenje sprejemam sama, jih ne obešam na terapevtko. Glede na pisanje bi rekla, da ne veste, kako naj bi (dobra) terapija potekala.

Za pisanje na forum sem se odločila, ker me zanima predvsem, kako mojo situacijo vidite moški. Dobila sem odgovore, ki so mi zelo dragoceni.
Konstruktivnih debat se ne bojim, vseeno pa sem napisala, da ne želim žalitev, kar se je tudi obrestovalo. Tako da jaz ne vidim problema.
[/quote]

Dvomim, da je vaša “izpoved” resnična, še manj, da hodite na kakršnokoli terapijo. Niti na eno vprašanje niste odgovorili.. terapija pa že v osnovi ni namenjena temu, da bi človek postal od terapevt “zasvojen”.

Človek, ki je “predelal” svoje stvari, ne gre na anonimni forum iskati “rešitve”. Zakaj bi potreboval rešitve, če si že stvari predelal?
Dokaj logično je, da bi terapevt vprašal to, kar sem že: “Kaj mislite, da boste s tem javnim izpostavljanjem dosegli?”

Zato ponavljam:
Terapevt ve, da ste to naredili?
Boste z njo/njim to predebatirali?

Ker če tega niste niti pripravljeni storiti.. več kot očitno ne hodite na terapijo, temveč na SKRIVALNICE. Pa naj bodo skupinske (kjer terapevt poskrbi, da so tudi moški poleg) ali individualne (si že v osnovi lahko omislite prav moškega terapevte, saj naj bi bilo porušeno zaupanje prav na tej relaciji!).

Izgovor, da se išče “moški pogled”.. je absurden.

Cel pok anonimnežev, ki niso niti nujno moški, bo sedaj pisalo karkoli jim trolovsko srce poželi.

Izbrali ste si tudi del MON-a, ki ni preventivno moderiran – pred objavo mora preveriti zapisano moderator.

Moji prvotni odgovori še vedno držijo, za tiste, ki se jim je kaj podobnega dejansko zgodilo.

Vam se verjetno to ni zgodilo oz. niti približno niste stvari “predelali”. Do terapevta niste odkriti in posledično tudi terapija ne more biti kjerkoli približno uspešna.
Sedaj boste pa dopisno to rešili?

Ker bo nekaj moških zapisalo, karkoli že bodo?

Tukaj nekaj hudo ne štima.

Stepni, ne vem zakaj si tako proti njeni zgodbi. Verjetno ne bi spraševala za moško mnenje, če si ne bi želela moškega. En terapevt oz terapevtka ne more imeti mišljenja o vseh ostalih. Smo različni ljudje z rezličnim razmišljanjem. Tebi se zdi to kot nek nateg, meni pa ne. Ne vem kaj bi avtorica imela od tega, da tukaj piše izmišljene zgodbe in jih potem zagovarja. Kakor sem jest tole razumel je pač imela slabo izkušnjo, ki jo je do danes razčistila in zdaj je pripravljena za korak naprej. Zanima jo samo kako moški pač reagiramo na zgodbo kot je njena . Hudič je, če ti je nekdo všeč in ko mu zaupaš kaj se ti je zgodilo se te potem on losa kot da bi bil kužen. Verjamem, da ni luštno sprejemat razočaranja za razočaranjem. Vsaj tolk je pametna, da si je poiskala strokovno pomoč. Že to je znak, da bi rada zadeve razčistila in živela naprej srečno. Veliko raje bi bil z osebo, ki je svoje težave razrešila kot pa z nekom, ki to tlači v sebi in je potem iz meni neznanega razloga vedno slabe volje in zamorjena.
Stepni, je lepo od tebe da poveš svoje mnenje na kulturen način, vendar ne vidim smisla, da se gremo neko raziskovanje ali je to res ali ne. Res ne vidim razloga, da četudi bi bilo vse zmišljeno kaj bi bimela avtorica od tega oz komu bi to lahko škodovalo.

Dvomim, da je vaša “izpoved” resnična, še manj, da hodite na kakršnokoli terapijo. Niti na eno vprašanje niste odgovorili.. terapija pa že v osnovi ni namenjena temu, da bi človek postal od terapevt “zasvojen”.

Človek, ki je “predelal” svoje stvari, ne gre na anonimni forum iskati “rešitve”. Zakaj bi potreboval rešitve, če si že stvari predelal?
Dokaj logično je, da bi terapevt vprašal to, kar sem že: “Kaj mislite, da boste s tem javnim izpostavljanjem dosegli?”

Zato ponavljam:
Terapevt ve, da ste to naredili?
Boste z njo/njim to predebatirali?

Ker če tega niste niti pripravljeni storiti.. več kot očitno ne hodite na terapijo, temveč na SKRIVALNICE. Pa naj bodo skupinske (kjer terapevt poskrbi, da so tudi moški poleg) ali individualne (si že v osnovi lahko omislite prav moškega terapevte, saj naj bi bilo porušeno zaupanje prav na tej relaciji!).

Izgovor, da se išče “moški pogled”.. je absurden.

Cel pok anonimnežev, ki niso niti nujno moški, bo sedaj pisalo karkoli jim trolovsko srce poželi.

Izbrali ste si tudi del MON-a, ki ni preventivno moderiran – pred objavo mora preveriti zapisano moderator.

Moji prvotni odgovori še vedno držijo, za tiste, ki se jim je kaj podobnega dejansko zgodilo.

Vam se verjetno to ni zgodilo oz. niti približno niste stvari “predelali”. Do terapevta niste odkriti in posledično tudi terapija ne more biti kjerkoli približno uspešna.
Sedaj boste pa dopisno to rešili?

Ker bo nekaj moških zapisalo, karkoli že bodo?

Tukaj nekaj hudo ne štima.
[/quote]

Ne čutim potrebe, da bi vam kar koli dokazovala, to ze v štartu ni bil moj namen. Če mi ne verjamete, v redu. Občutek imam, da se postavljate v pozicijo, kjer vi veste, jaz pa ne. Oziroma da sem jaz žrtev, ki se po nepotrebnem izpostavljam krutim internetnim napadalcem (jagnje in volkovi) – vi se na vse pretege trudite, da bi me zaščitili, jaz vam pa delo s takimi bedarijami otežujem. Sicer ne pregledujem kar naprej foruma, ampak res ne vidim teh lačnih volkov, ki jih tako izpostavljate. Dobila sem kar nekaj odgovorov, ki so mi dragoceni in mi krepijo pogum. Jaz sem zadovoljna, ne razumem pa, zakaj ste vi tako prizadeti??

Nikjer nisem napisala, da iščem rešitev, to je vaša beseda. Za pisanje sem se odločila, ker me zanima pogled, razmišljanje moških, terapevtko imam žensko. Tudi če bi bil moški, tisto, kar reče terapevt iz svoje vloge, lahko razumemo drugače – ker ima izurjeno občutljivost, razumevanje, podprto s teorijo. Terapevt pa ne bo moj partner.

Kaj pomeni predelati, je tudi eno od vprašanj, jaz lahko rečem, da sem zlorabe predelala do te mere, da me moških ni strah in da si spolnosti želim in me tega ni več strah. Kako biti prvič intimna z moškim, pa mi terapija ne bo dala. Niti forum. Na to, zakaj pisati na forum, pa gledam tako, kot če za mnenje vprašam več prijateljev. Pa to ne pomeni, da je prvi prijatelj kaj manj sposoben kot zadnji, a ne?

Forumov tukaj nisem raziskovala tako poglobljeno, da bi vedela, kateri je bolj moderiran in kateri ne. Zakaj vas tako jezi?

Če bom na terapiji povedala, da sem pisala sem? Verjetno bom, predvsem zaradi tistega stavka: “Želim si te, ampak … (razlaga, kaj se mi je zgodilo itd.)”. Tega stavka mi recimo terapevtka ni nikoli rekla, ko sem ga tukaj prebrala, sem pa vedela, da je pravi.

Pa še tole, od terapije ne pričakujem, da bom po koncu “popolna ženska”, ki ji je življenje jasno v piko. V tem primeru bi potem najbrž upravičeno pričakovala, da ima moj potencialni partner ravno tako leta terapije za sabo in se vedno primerno odziva, me v vsem razume oz. me potrebe po razumevanju sploh ni, ker sem kao vse predelala … Skratka nisem in nikoli ne bom popolna. Pri osebni rasti lahko nekaj naredim sama, nekaj s pomočjo terapevtke, nekaj pa v odnosih z drugimi ljudmi – slednjega nobena terapija ne more nadomestiti.

Pa vi? Ste bili kdaj vključeni v terapevtski proces ali vaša sodba bazira na predstavah o tem kako je oz. naj bi bilo?

mehurčkasta glede na tvoje poste se mi ne zdiš, da potrebuješ terapije 🙂

Prvi odstavek: čudovit primer pasivne agresije. Zadnji: Ad hominem.

Preidimo k bistvu: Bistvo terapije je zaupanje.

Posledično ni težko ubesediti stvari, ki se človeku dogajajo v življenju. Torej se tudi pogovor s terapevtom o javnem izpostavljanju anonimnikom, prej ali slej najde na meniju. Očitno se bo?
(Najprej ni bilo, v zadnjem odgovoru, kakor se bo?)

POANTA: Mnenje “moških” tu ne boste dobili. Še mnenja “slehernikov” ne. Da bi lahko to trdili, bi potrebovali točen profil uporabnikov.

Povedano drugače: Anketo je smiselno opravljati na dejanski ciljni skupini.

In četudi bi z anketo pridobili, res statistično neoporočeno povprečno mnenje vseh moških.. Kaj vam to pomaga ta tehničen podatek v odnosu do specifičnega moškega, ki je zgolj po čudežu lahko enak statistični sredini?

Forum NISO prijatelji. NISO niti znanci, sodelavci.. nič od tega. Če ne bi bilo moderatorja, bi to hitro dojeli. V praksi.

In tudi “mnenje” sorodnikov, prijateljev, sodelavcev, sošolcev, sosedov, znancev.. torej ljudi, ki so nam bistveno bližje, vsaj delno poznajo nas (in upajmo sebe).. ni prav veliko vredno.
Zakaj?
Ni vsak človek kar vnaprej opravičen do svojega mnenja.

Da so pa tisti, ki toliko dajo na “mnenje” svoje okolice, toliko bolj anonimne spletne, manj sigurni vase, svoje življenje in celo partnerske zveze je pa tudi raziskano.

Približno dobra terapevtka bi tako vprašala nekako takole: Kaj mislite s tem pridobiti?
Zakaj to potrebujete?

MON je nekaj alergičen na povezave.. Zakaj nismo upravičeni do “mnenja”: https://theconversation.com/no-youre-not-entitled-to-your-opinion-9978

Uporaba socialnih medijev: https://psychcentral.com/blog/social-media-and-insecurity-in-relationships/

Niste najbolj pozorno prebrali zapisano. (Če ne drugega ste čisto spregledali moj “podpis” v latinščini!)

Zaradi omenjenih diskrepanc (glejte tudi nov odgovor višje), v zgodbi nekaj škriplje.

Možnosti je seveda neskončno mnogo – stvar domišljije.
Resnico pozna avtorica / avtor sam.

Itak ne gre za to, da bi se moral kdorkoli v čemerkoli dokazovati.. še najmanj meni.

Zato je v primeru, da stvar približno drži.. pač stvar pogovora z usposobljeno osebo – terapevtom. Ne z anonimno maso (vključujoč mene).

Ne čutim potrebe, da bi vam kar koli dokazovala, to ze v štartu ni bil moj namen. Če mi ne verjamete, v redu. Občutek imam, da se postavljate v pozicijo, kjer vi veste, jaz pa ne. Oziroma da sem jaz žrtev, ki se po nepotrebnem izpostavljam krutim internetnim napadalcem (jagnje in volkovi) – vi se na vse pretege trudite, da bi me zaščitili, jaz vam pa delo s takimi bedarijami otežujem. Sicer ne pregledujem kar naprej foruma, ampak res ne vidim teh lačnih volkov, ki jih tako izpostavljate. Dobila sem kar nekaj odgovorov, ki so mi dragoceni in mi krepijo pogum. Jaz sem zadovoljna, ne razumem pa, zakaj ste vi tako prizadeti??

Nikjer nisem napisala, da iščem rešitev, to je vaša beseda. Za pisanje sem se odločila, ker me zanima pogled, razmišljanje moških, terapevtko imam žensko. Tudi če bi bil moški, tisto, kar reče terapevt iz svoje vloge, lahko razumemo drugače – ker ima izurjeno občutljivost, razumevanje, podprto s teorijo. Terapevt pa ne bo moj partner.

Kaj pomeni predelati, je tudi eno od vprašanj, jaz lahko rečem, da sem zlorabe predelala do te mere, da me moških ni strah in da si spolnosti želim in me tega ni več strah. Kako biti prvič intimna z moškim, pa mi terapija ne bo dala. Niti forum. Na to, zakaj pisati na forum, pa gledam tako, kot če za mnenje vprašam več prijateljev. Pa to ne pomeni, da je prvi prijatelj kaj manj sposoben kot zadnji, a ne?

Forumov tukaj nisem raziskovala tako poglobljeno, da bi vedela, kateri je bolj moderiran in kateri ne. Zakaj vas tako jezi?

Če bom na terapiji povedala, da sem pisala sem? Verjetno bom, predvsem zaradi tistega stavka: “Želim si te, ampak … (razlaga, kaj se mi je zgodilo itd.)”. Tega stavka mi recimo terapevtka ni nikoli rekla, ko sem ga tukaj prebrala, sem pa vedela, da je pravi.

Pa še tole, od terapije ne pričakujem, da bom po koncu “popolna ženska”, ki ji je življenje jasno v piko. V tem primeru bi potem najbrž upravičeno pričakovala, da ima moj potencialni partner ravno tako leta terapije za sabo in se vedno primerno odziva, me v vsem razume oz. me potrebe po razumevanju sploh ni, ker sem kao vse predelala … Skratka nisem in nikoli ne bom popolna. Pri osebni rasti lahko nekaj naredim sama, nekaj s pomočjo terapevtke, nekaj pa v odnosih z drugimi ljudmi – slednjega nobena terapija ne more nadomestiti.

Pa vi? Ste bili kdaj vključeni v terapevtski proces ali vaša sodba bazira na predstavah o tem kako je oz. naj bi bilo?
[/quote]

Morda samo ena malenkost, v zagovor Stepnemu, in morda vam v boljše razumevanje in ki je tudi mene osebno nekoliko “zmotila” je vaš pogled na terapijo, ki predvidevam, da je individualna?
Terapevt naj ne bi bil vaš nadrejeni, polbog, guru ali avtoritarni osebek, kateremu morate polagati vse račune in izpostaviti vsa vaša dejanja, misli in občutke.
Od kod vam tak pogled sploh, na terapijo?
Se mi zdi, da je to tudi zmotilo Stepnega in vam je, morda malce preveč brutalno odgovoril.
Terapevt naj bi bil vaš zaupnik, torej oseba, s katero lahko prostovoljno vzpostavite toliko varen odnos, da je vaša samovoljna želja zaupati mu za vas pomembne stvari, dvome, težave, ki se vam porajajo v življenju.
Predvidevam, da je med njimi tudi ta tema, ki ste jo sami odprli na forumu?

Torej, če do tega odnosa ne pride (ljudje smo si različni in tudi terapevt kot tudi pacient sta si lahko nekompatibilna, oba sta primarno samo človeka), nihče za to ne potrebuje biti “slab” ali “kriv”, in bo terapija potekala prej neuspešno kot uspešno.

Zato opažena kontradiktornost; vaš (avtoritaren) pogled na vlogo terapevta/ke oz terapije glede na uspešno predelane dogodke iz preteklosti.

Zaupanje je ključno, če želite uspešne rezultate.

In če se vam zdi, da te “zadeve” na forumu niso dovolj pomembne oz.jih občutite kot nepotrebno polaganje računov terapvtki, potem dejansko nekaj ne štima.
Ali je vajina vez s terapijo pre-slaba, se s terapevtko ne počutite dovolj varno in sproščeno, da bi ji te stvari zaupali?
Ali je sama tema “nepomembna” (kar v bistvu ni logično), da terapevtki tega ne vidite smisla omenjati?
Ali pa je dejansko vse skupaj “izmikanje” (lahko tudi podzavestno) dejanskemu reševanju težav, saj je dejansko veliko težje biti razgaljen in ranljiv pred strokovno osebo v živo, kot pisati (“bežati”?) anonimno v forum, kjer so/bodo tudi odgovori v bistvu “varni” in premalo verodostojni (ljudje so neregistrirani, ne poznate ne spol, ne izobrazbo, skratka lahko so karkoli, zaradi česarkoli), torej je dovolj “oddaljeno in varno”, in veliko premalo, da bi bilo dovolj za vašo osebno spremembo, spopadanjem s težavami iz preteklosti.

Lepo, da vas določeni odgovori opogumljajo in spodbujajo, le dobro se je morda kdaj pa kdaj vprašati, zakaj nekaj lahko počnemo in zakaj nečesa ne zmoremo, se izogibamo.

Instantnih in lahkih rešitev po bljižnjicah žal ponavadi ni. Lahko so polovične ali delne, a močno dvomim, da je potem to dovolj (za kogarkoli), da bi ga zadovoljevalo in izpoljnjevalo na dolgi rok.

stepni_volk – Zakaj vse v isti kos? Ocitno da Med-Over ljudje obiskujejo ko sprasujejo nekaj na googlu in jim potem to vrze vn.

Tudi men je potem zacelo prikazovat na facebooku in zato sem odpru par tem.

Nekomu je pac zanimivo brat kaj ljudje mislijo in pisejo pa tudi ce ta punca ni resnicna bo se vedno nekdo drug s takim problemom bral tako da, se ni treba na vse ostro odzivat.

Ocitno ce ima svoje strokovne terapije od nas isce bolj direktno pisanje, ne more bit vsak troll kot ti pravis.

Sam sem dost pametnih stvari prebral na forumu, ocitno obstajajo tudi razgledani uporabniki…Sej se vidi kdo je troll in kdo ne.

Ce ima res s tem tezave potem je samo ena resitev – da si odpre nek profil na Ona-On, Tinder, Badoo itd.. in najde nekoga normalnega pa se zacne mal z moskim druzit da bo cez 2 leti lahko samozavestno sla v nekaj resnega.

Na internetu/portalih so tudi uredu ljudje, vecinoma ker nimajo casa hodit vn ali pa jim je tezko stike navezovat osebno. Nic spornega…

Lahko da je tezko in nelagodno na zacetku, ampak je itak vse v zivljenu tako.

Preberite točno. Želja je po mnenju “moških”.

Kdo pravi, da je kdorkoli vpleten v to temo, poleg moderatorja sploh moški?
Ste VI moški?

To veste zgolj vi.. nihče drug.

TO je problem ANONIMNOSTI.

Dodatno, če bi se nekje v odnosu s terapevtom prišlo do limite spola.. garantiram, da bo terapevtka vedela tako za skupine, kot terapevte, ki jih lahko priporoči svoji pacientki za razširitev obzorij in posledično je moč priti v stik tudi s konkretnimi, resničnimi moškimi.

A zelite s tem povedat da bi vsak uporabnik foruma moral poslat osebni dokument za potrditev identitete?

To je anonimni forum z razlogom, zato da ljudje lazje razglabljajo o svojih problemih brez pritiska.

Seveda smo ljudje ki pisemo Moski.
Kaj pa bomo? Saj veliko drugih moznosti ni.

Imam veliko izkušenj s tovrstnim spoznavanjem na portalih in imam malo dvomov, da so primerni za avtorico te teme. Zakaj? Sama se dobivam z res normalnimi moškimi in ne kakšnimi psiho variantami, je res, da znam že zelo dobro oceniti, kakšen tip moškega je na drugi strani. Če ona nima nič izkušenj na tovrstnem področju, se ji lahko najprej zgodi, da bo padla na kakšnega freaka, ki jih je gor malo morje. Preprosto, ker ne bo znala oceniti, eni se znajo za besedami dobro skriti.
Kot drugo je tako, da moški, ki ga spoznaš prek neta, pričakuje vse nekaj na hitro in zdaj takoj, ker itak kao sta si že dovolj pisala in se naj bi poznala. Čeprav je spoznavanje po tipkanju in v živo kot hruška in sliva. Zato si nočejo vzeti časa za počasno spoznavanje v živo. Vse takoj in zdaj. Če se ne začneš poljubljat že na drugem zmenku, je njim že vse prepozno in potem so že užaljeni, mislijo, da jih nočeš, itd. To je ena takšna stvar, ki tudi mene zelo odbija na teh portalih.

Plus portalov je, da imaš ogromno devičnikov, starih okoli 40 gor 🙂 Res, neverjetno veliko, si nisem mislila. Samo v zadnjem času sem na 2 naletela. Sama sicer iščem bolj izkušene moške, ampak ja, glede tega bi za avtorico bili portali +.

Imam veliko izkušenj s tovrstnim spoznavanjem na portalih in imam malo dvomov, da so primerni za avtorico te teme. Zakaj? Sama se dobivam z res normalnimi moškimi in ne kakšnimi psiho variantami, je res, da znam že zelo dobro oceniti, kakšen tip moškega je na drugi strani. Če ona nima nič izkušenj na tovrstnem področju, se ji lahko najprej zgodi, da bo padla na kakšnega freaka, ki jih je gor malo morje. Preprosto, ker ne bo znala oceniti, eni se znajo za besedami dobro skriti.
Kot drugo je tako, da moški, ki ga spoznaš prek neta, pričakuje vse nekaj na hitro in zdaj takoj, ker itak kao sta si že dovolj pisala in se naj bi poznala. Čeprav je spoznavanje po tipkanju in v živo kot hruška in sliva. Zato si nočejo vzeti časa za počasno spoznavanje v živo. Vse takoj in zdaj. Če se ne začneš poljubljat že na drugem zmenku, je njim že vse prepozno in potem so že užaljeni, mislijo, da jih nočeš, itd. To je ena takšna stvar, ki tudi mene zelo odbija na teh portalih.

Plus portalov je, da imaš ogromno devičnikov, starih okoli 40 gor 🙂 Res, neverjetno veliko, si nisem mislila. Samo v zadnjem času sem na 2 naletela. Sama sicer iščem bolj izkušene moške, ampak ja, glede tega bi za avtorico bili portali +.
[/quote]

Sigurno je na portalih veliko moskih ki zelijo vse na hitro, to je v tujini bolj druzbeno sprejemljivo za zenske kot v Sloveniji. Sam sicer ne uporabljam aktivno portalov ker zenske pricakujejo genericne pogovore sploh na zacetku, in vsaka ima 30 odprtih pogovorov..

Nekako bolj prakticiram spoznavanje v zivo, kjer lahko punco mal nasmejis in preskocis genericnost in low-talk. Ta nacin je tezji, recimo ker to poteka preko kolegove punce ki ima samsko kolegico, ali pa pac hoditi v bare in nekako spontano – malo tezje zaceti prvi stik ampak je v realnosti veliko bolj zabavno.

Ce ne hodis vn ali nimas casa ali nimas energije ali nisi komunikativen ali imas ne druzabne frende potem gres na portale in iz kavca isces nasprotni spol in logicno je potem zmenek v zivo lahko totalna polomija ampak verjetno nimas druge opcije, vseeno pa obstaja upanje da bo zmenek vredu.

Ljudje si verjetno zelijo druzbo,pogovore,empatijo,razumevanje,intimo tako da je seks tam da vse popestri z neko aktivnostjo – cim vec seksat, ker zakaj pa ne?

Sicer sem zelo dalec od 40 da bi vedu kej vec o tem (moskem)obdobju. 🙂

Imam veliko izkušenj s tovrstnim spoznavanjem na portalih in imam malo dvomov, da so primerni za avtorico te teme. Zakaj? Sama se dobivam z res normalnimi moškimi in ne kakšnimi psiho variantami, je res, da znam že zelo dobro oceniti, kakšen tip moškega je na drugi strani. Če ona nima nič izkušenj na tovrstnem področju, se ji lahko najprej zgodi, da bo padla na kakšnega freaka, ki jih je gor malo morje. Preprosto, ker ne bo znala oceniti, eni se znajo za besedami dobro skriti.
Kot drugo je tako, da moški, ki ga spoznaš prek neta, pričakuje vse nekaj na hitro in zdaj takoj, ker itak kao sta si že dovolj pisala in se naj bi poznala. Čeprav je spoznavanje po tipkanju in v živo kot hruška in sliva. Zato si nočejo vzeti časa za počasno spoznavanje v živo. Vse takoj in zdaj. Če se ne začneš poljubljat že na drugem zmenku, je njim že vse prepozno in potem so že užaljeni, mislijo, da jih nočeš, itd. To je ena takšna stvar, ki tudi mene zelo odbija na teh portalih.

Plus portalov je, da imaš ogromno devičnikov, starih okoli 40 gor 🙂 Res, neverjetno veliko, si nisem mislila. Samo v zadnjem času sem na 2 naletela. Sama sicer iščem bolj izkušene moške, ampak ja, glede tega bi za avtorico bili portali +.
[/quote]

A niso devičniki včasih v oglasih iskali predvsem žensko, lahko vezano, ki bi jih popeljala v svet ljubezni?

Za avtorico pa: Kot vidiš, so nekateri navdušeni nad devicami, ampak to je dvorezen meč … Kajti razlogi za to, da želijo neizkušeno žensko, ponavadi niso ravno ugodni. So štorasti tako v zvezi kot v postelji in se jim zato zdi, da bi nemara laže osvojili in obdržali žensko, ki se ji niti sanja ne, kaj je to ljubezen.
Jaz bi ti privoščila enega sproščenega, simpatičnega, ki iz tega ne bo delal big deala, ampak bo skomignil z rameni in rekel, ni važno.
Mi pa nekje v ozadju možganov hoče en glas dopovedati, da mogoče pa le nisi še “ozdravljena”, ker sicer bi pri teh letih počasi vendarle že moralo tole biti za tabo. Zloraba je bila v mladosti, od tega je minilo verjetno 20 let? Ne sili se v nič in res te rotim, da ne podležeš “čarom” kakega navdušenca nad devicami.

A niso devičniki včasih v oglasih iskali predvsem žensko, lahko vezano, ki bi jih popeljala v svet ljubezni?

Za avtorico pa: Kot vidiš, so nekateri navdušeni nad devicami, ampak to je dvorezen meč … Kajti razlogi za to, da želijo neizkušeno žensko, ponavadi niso ravno ugodni. So štorasti tako v zvezi kot v postelji in se jim zato zdi, da bi nemara laže osvojili in obdržali žensko, ki se ji niti sanja ne, kaj je to ljubezen.
Jaz bi ti privoščila enega sproščenega, simpatičnega, ki iz tega ne bo delal big deala, ampak bo skomignil z rameni in rekel, ni važno.
Mi pa nekje v ozadju možganov hoče en glas dopovedati, da mogoče pa le nisi še “ozdravljena”, ker sicer bi pri teh letih počasi vendarle že moralo tole biti za tabo. Zloraba je bila v mladosti, od tega je minilo verjetno 20 let? Ne sili se v nič in res te rotim, da ne podležeš “čarom” kakega navdušenca nad devicami.
[/quote]

Fantje nocemo/jo device, ce pa ze pa za kratek cas kako bo vendar vedla da smo mi najbolsi ce nima s kom primejat. (Govorim za normalne moske)

Meni osebno so device NO GO. Edino ce bi me res ocarala z obnasanjem, potem bi padu tud na vesoljko..

Dajte debate high talk prosim ne nakladat brez veze

Fantje nocemo/jo device, ce pa ze pa za kratek cas kako bo vendar vedla da smo mi najbolsi ce nima s kom primejat. (Govorim za normalne moske)

Meni osebno so device NO GO. Edino ce bi me res ocarala z obnasanjem, potem bi padu tud na vesoljko..

Dajte debate high talk prosim ne nakladat brez veze
[/quote]

Na netu mrgoli norcev, ki obuzujejo nezaceljene ranjene dusice. Spoznala sem enga ki je v arestu zaradi posilstva, nezdravljenega shizofrenika, enga ki me je htel kot brezposelno za kes napizdit ker ima drazbo zarad neplacevanja telefona telekomu…

Odsvetujem internet sibki zenski. Samo pofukali te bodo in zavrgli ( po moznosti grob in brezvezn sex ki traja 15minutk).

Pazi na sebe avtorica. Net je pun psihicev.

Jaz sem samska 36let si zelim otroka, brezposelna ker iscem samo z diplomo delo, mi ne disi drugo – ne mislim crknit v proizvodnji. Zadnje case tipe zanima kolk mam kesa in kje delam -take samo crtaj. Niti centa ne daj nobenemu! Ne bodi ovcka.

Zanimiva objava. Sem 30 letni moški ki je še nedolžen. Moj pogled nate je nekak nevtralen in zanimiv. Sam se bojim neke naveze, ker sem zelo nezaupljiv. Ampak ko se ti odprem, sem pa zvest kot kuža 🙂 . Nič ne vidim narobe s teboj, če želiš se lahko pogovoriva na zasebna sporočila ali pa na email: [email protected] . Jaz ocenim žensko šele ko jo začnem spoznavat, prej ne. Kaj je bilo me sicer zanima, ampak mi ni prioriteta in te ne ocenim na podlagi tega. Sam sicer nočem imeti otrok.Bolj mi je važno da me ima nekdo rad in da ima rad živali. Toliko za sedaj. Več pa zasebno če hočeš

zanimiva tema.  tale avtorica ma podobni problem kot jz.  jz sicer nisem devica, samo v kakšnem omembe vrednem partnerstvu nisem bla še nikoli. jz mam psihološke ovire ker tipom ne zaupam, sploh ne znam komunicirat z njimi.  vse je preveč na hitro, zadnjič sem se na hitro dubla z enim tipom s fbja, za katerga se je izkazalo de je pjanc in sem ga pol čez en cajt odpikala. takšnega spodrsljaja niti slučajno nisem pričakovala sploh pa ne pri mojih letih ( 39 jih mam) in  če bi se to zgodilo kakšni 20-letnici bi še razumela, starejšim pa se to ne sme več dogajat. na srečo sem psihično že tko napredovala de sem ga lahk odpikala.  mam drug problem. ne zaupam jim niti malo.  oni zgubljajo interes zame in jz zanje.  jz sem ravno zart vseh teh izbir moškega al pa prjatla kr nehala iskat.   mam še druge ovire o katerih pa kle gor ne bi trobla. vem de sem grozna ampak res. današnji tipi so groza, čista groza. tisti s fbja čakajo samo de jim bomo cele dneve na razpolago. ne bomo.   sej nihče ni. nam ni treba bit skos na razpolago.  ne zaupam jim to je glavni problem. nisem sposobna zgradit z njimi enga normalnega odnosa.  sej mi sploh ne verjamejo v to, če se jim odprem in povem vse o življenju, o hobijih.  se zdim že sama sebi butasta zart tega.  na samopodobi sicer delam ampak sem še zlo daleč od idealne.   ful mam odpor do moških in to je noro.  čustva ljubezni sploh ne poznam. zame razmerje ne pomeni nič druzga k de se mora ženska samo odločit s kom bo seksala in s kom ne bo. nihče mi še ni bil zares všeč.  ko jih vprašam na fbju kva iščejo lažejo.  velik jih pade na moje slike ker mam postavo.   pohvale sploh ne poznam nisem jo vajena. ko mi kdo reče de sem lepa jim tega sploh ne verjamem.  sama sebi sem že smešna. resno, raje sem sama k pa de bi kogarkoli tko spoznavala.  ne verjamem sebi ne verjamem njim.  nimam izdelanga profila tipa ker ne iščem.  jz si jih ne zaslužim in nimam kej iskat pri njih.  in oni si mene ne zaslužijo. sem brezposelna in žvim pri starših. nimam tipom kej ponudit sploh.  svojih interesov pa z njimi ne mislim delit ker recimo to de bi šla na kolesarjenje s kakšnim tipom, čutim kot odvisnost in pol tip prevzame vlogo starša in nič drugega. kolesarim lahk tud sama in zato ne rabim nikogar ob sebi. kva bo pa delal zraven? mi gonil kolo? to lahk delam tud sama in vse hobije izvajam sama kar je normalno. kolesarim resno de ne bo pomote in hodim na dolge ture mam dobro kondicijo.  nimam empatije do tipov ne znam jo nrdit. nč ne znam.  tud zadnjič s tistim pjancem sem se mogla pogovarjat tud zlo osebne stvari ker sem bla po njih pač vprašana in to je blo to.  tipi mi predstavlajo psihični pritisk in to velik, sej sploh ne vem kva bi z njimi počela.  res sem sama in ni mi hudga sploh, mam dost interesov in hobijev in to je to.  jz kr znorim k mi kdo omeni de bi bil z mano. jasno de mu ne dam šans, sej nisem na glavo padla. jz se ne morem v minuti kr v enga zaljubit, mu lagat de ga ljubim, drug dan pa spokam in povem de nič ne čutim do njega. to ne gre, čeprav bi oni to radi vidli.  res sem grozna. sigurno de me tipi ne sprejmejo sej me tud niso dolžni sprejet.  zakva bi me sprejeli? niso dolžni.  in jz nisem dolžna sprejet njih.  zame področje ljubezni ne obstaja.  fertik pika.  čudna sem, ane? seveda sem čudna.  in se tega zavedam. meni čist paše bit brez tipa po tistem srečanju s tistim pjancem so se mi pa sploh zamerli.  ni šanse de grem še s kom kam.  vsi so isti sam drugačne frizure nosijo.  ne spoštujejo bab. sej jih na rabijo in to od njih nimam kej pričakovat.  veste kdaj bom mogoče s kom mela stik? takrat k bo kdo prisedel h moji mizi kadar bom na pijači.  in to bo to.  kot včasih.  zgodilo se mi je enkrat samkrat do zdej pred časom, na žalost je blo pa enkratno srečanje.  škoda.  tistga tipa sem odpikala, pa mi je pol ratalo žal, ampak sem takrat tko čutla.  tipi pričakujejo de bomo babe skos na razpolago in to je zlo narobe. ne bomo. jz sem poznala cel kup žensk k so mele tipe in so mislile de jim morjo bit na razpolago, ble so to moje sošolke iz srednje šole, in  niso nrdile brez tipov niti treh korakov. to ne gre.  ne morš tipa tko omejevat.  tud on ma svojo družbo, svoje prjatle svojo svobodo.  naj gre kdaj kam tud sam.  veliko bab se tega sploh ne zaveda in pol tipe omejijo brez potrebe.  mene najbl moti na tipih na fbju de ne cenijo mojih interesov sploh pa jih nimam tko malo, zlo velik jih mam in za babo sem super.  današnji folk si hobijev sploh ne zna poiskat zanje je samo služba- dom in fertik.  jz sem tud na fbju nrdila veliko napako ko sem na Zmenkarijah, kjer nisem bla druzga kot firbec,  nrdila vpis, jim povedala de se partnerk ne išče na netu, povedala svojo starost, in povedala de ne iščem in dala zraven svojo sliko. na žalost se tipi še vedno ukvarjajo s tem zapisom in mi težijo še zdej čeprav mene od prvega dne naprej ni več na tej strani. seveda ne sej tud nisem mela namena bit tam.  fb ni sredstvo za ljubezenska razmerja! za to maš ona-on.com.