Spoštovani,
s partnerjem si zelo želiva otroka, pa nama to že skoraj dve leti ne uspe. Opravila sva vse osnovne preglede od spermiograma do laparo in histero skopije, poizkusila z inseminacijo, hormonsko stimulacijo…izvidi so bp, rezultata pa ni. Pripravljena sva se boriti. A vseeno, vsak mesec je novo upanje, ki mu nato sledi grenko razočaranje. Vsaka nova nosečnica in novorojeno dete poveča bolečino, čeprav se trudiva, da ne bi prekinila stikov s svetom in bila nevoščljiva okolici.
Počutje pa zelo niha, od tega, da sem zelo razpoložena, optimistična in posledično s partnerjem v harmoniji…do obupa in nejevolje, odklanjanja spolnih odnosov itd.
Zavedava se, da morda otrok, vsaj biološko najinih, v najinem zakonu mogoče ne bo. Pogovarjava se tudi o rejništvu in posvojitvi, čeprav se zavedava, da je to velik korak, ki zahteva veliko odgovornost in zrelost para.
Zavedava se tudi, da psiha zelo vpliva na telo, da bi bilo najbolje misli usmeriti drugam…pa meni,( zdi se, da partner nima tako hudih težav), to ne uspeva. Kljub vsemu vedanju, zavedanju…je takrat, ko pride menstruacija, zelo hudo. Razum ne pomaga, so le čustva, obup, žalost…

Strah me je tega, da bi naslednjih deset let iz meseca v mesec samo čakala na trenutek zanositve in pozabila živeti. Kako naj si partnerja v takih primerih pomagata?

Lako pripišem še to, da se z možem imava zelo rada in uživava drug ob drugem.

Hvala lepa in lep pozdrav, Bilka

Razumem vašo močno željo po otroku, vendar naj ta ne bo prevladujoča vsebina vašega življenja. Zavedajte se, da je veliko darilo v življenju, če se s partnerjem ljubita in vama je lepo, zato uživajta v vsakem skupnem trenutku. Ne dovolite, da bi vaše slabo razpoloženje in neizpolnjena želja po otroku počasi začela zastrupljati vajin odnos. Seznanite se s katero od tehnik sproščanja, da boste lažje prenašali stres in se sprostili. Ali ste že slišali za pare, ki so si leta prizadevali, da bi imeli otroka, ko pa so katerega posvojili je prišlo do nenadne zanositve. Jaz poznam dva taka primera.
Lep pozdrav

Alenka

Podoben problem sva imela tudi midva z možem. Rešila sva ga v društvu Deteljica v Ljubljani, kjer sva se v programu priprave na starševstvo tujemu otroku najprej soočila s posleicami najine neplodnosti, kasneje pa se navdušila za rejništvo in nato za posvojitev najine sedanje hčerke. Priporočam vama to pot.
Naslov:
Društvo Deteljica, Grablovičeva 28, Ljubljana
Prepričana sem, da lahko pokličeta tudi mag. Viktorijo Bevc, 031/370-335, ki vama bo kot voditeljica programa znala najbolje svetovati.
Prisrčno vaju pozdravljam. Morda se kdahj srečamo na skupnem srečanju društva Deteljica.

Pozdravljeni, najlepša hvala za odgovora.

Vse bolj resno se “poigravava” z mislijo o rejništvu. Mislim, da bi to zmogla. Sama delam z otroki in imam določene izkušnje ter realen vpogled na njihove potrebe, zahteve, probleme… Ko vidim, da nekteri živijo v družinah, kjer vlada nasilje, alkohol…pomislim, da bi z rejništvom lahko bila midva kot par koristna, da bi lahko olajšala kakšno težko otroštvo. Strah me je le čustvenih vezi. Kot rejnik lahko otroka “izgubiš” od danes do jutri in ostane praznina ter večna skrb za tega otroka, roke pa ostanejo zavezane.

Mislim, da bom poklicala na ponujeno tel.številko in da se bova tako počasi začela udeleževati srečanj Deteljice.

Še enkrat hvala in lep dan želim, Bilka

Sama sem imela podoben problem, vendar sem preko krize, ko je spet prišla ta zoprna zoprna menstruacija, šla s pomočjo razmišljanja, da bom pač še en mesec več lahko počela stvari, ki so mi všeč in jih z otrokom nekaj časa ne bom mogla (hodila na aerobiko, smučala, hodila v hribe, brala knjige, potovala…) in misel, da imava en drugega. Nekako pa sem bila prepričana, da enkrat bo uspelo tudi nama, skrbela so me le moja že kar visoka leta. No, pa nama je z metodo ICSI res uspelo (tudi pri nama ni bilo ugotovljenega razloga, zakaj ne moreva imeti otrok). Moram pa reči, da sem šla zelo neobremenjeno v postopek (bil je prvi) – če bo, bo, če ne, bomo pa ponovno poizkusili- in mislim, da je to kar precej botrovalo uspehu.

No, meni je moje tolaženje pomagalo, da sem bila po začetnem razočaranju nad menstruacaijo boljše volje.

Bilka, preberi si prilogo revije Moj otrok, ki je izšla 1.6.2004. Tam imaš lepo opisane stiske parov, ki se zdravijo zaradi neplodnosti in tudi možnosti, kako se rešiti iz tega. Ti pa vsekakor svetujem obisk psihologinje, ki deluje v sklopu zdravljenja neplodnosti na GK Lj (sama ali s partnerjem).