Kako z majhnimi koraki do velikih sprememb?
Že naslov teme pove, kaj me zanima. Rada bi slišala oz. brala vaše izkušnje ali predloge.
Imam pb. 20-25 odvečnih kilogramov, ki mi poleg estetske predstavljajo tudi zdravstveno težavo. In če bi zmogla, bi se jih že zdavnaj znebila. Pred leti mi je to uspevalo z nekoliko strožjimi dietami (seveda samo začasno, kilogrami so vedno znali najti pot nazaj k meni!!!), zdaj pa jih poleg naporne službe in majhnih otrok niti ne zmorem, pa tudi bolj jasno mi je kot nekoč, da so dolgoročno neučinkovite in nezdrave.
Kljub vsem nasvetom, ki jih človek bere že v vseh mogočih medijih, ne najdem prave poti zase.
Kako naj se organiziram?
Razmišljala sem, da bi poskušala z majhnimi koraki, pa ne vem, katere naj uberem.
Ko me kdaj kdo prosi za kakšen nasvet, mu znam zelo dobro svetovati, pri sebi pa sem “bosa”. Kljub vsemu “znanju”, ki ga imam v zvezi s hujšanjem, se mi zdi, da zame nič ne funkcionira oz. sploh ne vem, kako naj se tega lotim, da bi učinkovalo in da ne bi spet obupala, kot že tolikokrat.
Nisem več pretirano mlada in vsako leto je težje. Morda mi je edino v tolažbo to, da se zadnja tri leta nisem dodatno zredila, na žalost pa shujšala kljub mnogim poskusom tudi ne (no, enkrat mi je uspelo v dveh mesecih zgubiti 5 kg, v naslednjih dveh ali treh pa jih enako število spet pridobiti)! S cca 20 odvečnimi kilogrami je precej težko živeti!
:-(((
Prvo kot prvo, majhni koraki se začnejo pri prehrani. Črtaj vse vmesne prigrizke med obroki. To pomeni, ješ zajtrk, malico, kosilo, malico, večerjo. Nobenih piškotkov in podobnega izven tega.
Naredi si jedilnik. Recimo za zajtrk bom jedla sadje, prav tako za prvo malico. Kosilo bo klasično, samo ne dvojna porcija, ampak raje 1/4 manjša 😉 in velika skleda solate. Lahko je tudi kakšna solata s piščancem, tuno , feto, pa potem mogoče niti ni treba kej drugega zraven. Popoldanska malico bo jogurt in kakšna zelenjava… Večerja spet solata in meso. Kot vidiš je lahko zelenjava v neomejenih količinah.
Športanje, vsak dan 20min, ampak 20 minut brez vmesnih pavz. Za vaje pobrskaj na netu, tega je ogromno, najdi pa nekaj kar ti je/bo všeč 😉
Prvi rezultati so že po 1 mesecu.
pa poročaj 😉
Hruškadebeluša – kot prvo nehaj se ukvarjati z dietami, ker delujejo samo na kratek rok – si itak že sama ugotovila. Pa tudi, če boš pridno hujšala, ti bo psiha trpela, da bo joj. Sem probala kako je, če kuhaš za celo družino na koncu pa si za kosilo “privoščiš” solato ali sadje, ker imaš po 90 dnevni dieti to na vrsti. Ja po moje, da že zaradi odrekanja hrani nisem shujšala.
Ne bom ti pisala, točno kaj lahko ješ in kaj ne smeš jesti – je brez veze. Na srce ti polagam samo, da se izogibaj vsej vnaprej pripravljeni hrani, vse kar spada pod delikateso, vsem kupljenim namazom, ter raznim kupljenim omakcam v kozarčkih, konzervah ter juhicam v vrečkah in kockah. Naj bo doma na mizi vedno sveže sadje.
Pomisli malo tudi na svoja dva majhna otroka – daj jima možnost, da se vsaj doma zdravo prehranjujeta.
Nujno si vzemi čas ter kuhaj in peci doma – da točno veš kaj in koliko daš v lonec oz. pekač.
Naj bosta kuha in peka druženje, pri katerem pomagajo ostali člani družine. Naj ima družina vsaj en skupen obrok dnevno. Ta navada ti bo prav prišla tudi kasneje, ko boš imela doma pubertetnika. Ju boš vsaj 1 x dnevno videla, se boste malo pogovorili in verjemi tudi vsem spremembam v pubertetniškem obnašanju in razmišljanju boš lažje sledila, ter pravočano opazila tudi, če bosta na stran pota zašla. Drugače se bosta doma zaprla v sobo, videla pa ju boš samo takrat, ko bosta denar rabila. Na žalost je tako v mnogih družinah.
Zdravo.
Prvo moraš vedeti koliko kalorij lahko zaužiješ dnevno; izračunaš po formuli:
655 + (9.56 × T) + (1.85 × TV) – (4.68 × S) , T je telesna teža v kg, TV je telesna višina v cm in S je starost v letih. Druga stvar pa je pisanje dnevnika zaužitih kalorij. Vsako stvar ki jo zaužiješ zabeležiš
v dnevnik in na koncu dneva sešteješ.Vsako kavo, vsako pijačo,vse je potrebno beležiti. Ne smeš prekoračiti izračunane dovoljene vrednosti. Rabiš tudi tehtnico, da si lahko stehtaš hrano in lažje izračunaš koliko kalorij hrana vsebuje. Tretje pa rabiš trdo voljo, da se vsega tega držiš.
L.p.Pero
Makla, tvoji nasveti se mi zdijo super. Problem pa se pojavi, ko sem popoldne in zvečer že vsa utrujena in mi je zdrav obrok zadnja skrb. Takrat najraje dam v usta kaj kaloričnega, kar poživi. Kak štrudl, keksi, čokolada, sendvič … Jogurt me sploh ne mika, čeprav vem, da bi ga bilo zelo pametno jesti vsak dan.
Sem poskušala tako, da nisem nabavljala sladkarij, pa je bila stiska prehuda …
Hvala za nasvete! Bom jih skušala upoštevati!
Za sveže sadje se trudim, čeprav včasih ne zaupam preveč sadju iz trgovine, ekološko pridelanega sadja pa velikokrat ne morem kupiti.
Za zajtrk ponavadi jem kak (kupljen) namaz na polbelem kruhu (pašteta, margarina, maslo). A je to res tako slabo? Zraven pijem belo kavo ali kakav. Nimam pojma, kako bi pojedla bolj zdrav zajtrk, ki bi me pa vseeno nasitil. Številne alternative hitro opustim, ker sem potem prehitro lačna.
Kupujem tudi omake, juhe v vrečkah, kocke, ampak če se le da, BIO. Upam,da vsaj s tem ne delam prevelike škode družini in sebi, saj nimam pojma, kako bi si čas organizirala tako, da bi vsak dan skuhala kosilo brez nekaterih vnaprej pripravljenih jedi. Pozno popoldne … vsi lačni … 20-30 minut še gre, več kot to pa je že preveč porabljenega časa. Tudi kasneje nas čakajo razne obveznosti …
Cencha, hvala za nasvete, bom vesela še kakega!
lp
Pisanje dnevnika zaužite hrane se mi zdi dobra ideja. Očitno fajn precenjujem svoje dnevne potrebe po kalorijah (obresti vsak dan zelo pridno nalagam!). Problem se spet pojavi v času in tudi kompliciranosti vsakodnevnega seštevanja kalorij. Bi rabla osebnega asistenta 😉
Tudi će bi s tako metodo začela, dvomim, da bi mi uspelo dolgo zdržati.
Jezi me, da sem pri prehrani tako “šibka”, po drugi strani pa mi je uspelo na drugih področij v življenju že marsikaj doseči. Anyway, Pero, hvala za nasvet!
Živijo,
zame deluje (in se mi zdi tudi smiselno) tole:
1. nasvet: ne kupuj nezdravih stvari. Česar nimaš v hladilniku, ne moreš pojesti.
Če si zaželiš piškot to pomeni da kupiš najmanjši paketek (recimo tako kot so pakirane stare dobre moto piškote) in ne kilogramske vrečke, da bo ‘še za drugič’ oziroma ‘za večkrat’ ali še bolje, ‘če pridejo obiski’. Dobro veš, da bo na pol prazna že danes, popolnoma prazna pa jutri.
2. nasvet: kupi veliko sadja in zelenjave.
Take vrste, ki zahteva čim manj priprave – da lahko takoj zagrabiš in poješ, ko si lačen. Jaz si skuham vnaprej tudi stročnice, ki so odmrznjene v dveh minutah (jih daš v vročo vodo) – jih vržem v pakirano oprano solato + balzamični kis, začimbe, kakšen oreh in češnjev paradižnik = nasitna, zdrava, nizkokalorična solata.
3. nasvet: najej se sadja in zelenjave, šele nato druge stvari.
Dejstvo je, da se boš težko zredila (oziroma težko ne shujšala), če je tvoj jedilnik večinoma sestavljen iz omenjenih stvari. Če poješ opisano solato, zraven še malo bučk na žaru in dve sladki nektarini, se ti sigurno ne bo uspelo/si ne boš želela po obroku še pol torte zmazati.
4. nasvet: razmišljaj najprej o zdravju, nato o teži.
Kar pomeni, da ni tvoj edini cilj hujšanje in preštevanje kalorij in kombiniranje hrane (o groza, če se kdaj prekršiš, potem je vse zaman!), ampak zdrav uravnotežen jedilnik in zdrav življenjski slog (tudi redno gibanje).
5. nasvet: dovoli si pregrehe.
Končni cilj je zdrava, uravnotežena prehrana – nekaj, kar lahko vzdružuješ. Kar pomeni, da lahko poješ tudi kaj ‘nedietnega’, če je tvoj jedilnik večinoma zdrav! Če 90% časa ješ zdravo in energijo večinoma dobivaš iz sadja, zelenjave in stročnic, se tudi tistih 10% uživanja v mesu, siru, sladicah, … ne bo poznalo na telesu. Bo pa duša bolj vesela 🙂
Glede zajtrka – jaz pojem recimo dva kosa sadja in kosmiče (5 zvrhanih žlic navadnih drobno rezanih kosmičev prelijem z vrelo vodo, da se zmehčajo in napihnejo (popijejo kar veliko vode!) in jim vsak dan dodam nekaj drugega – cimet, grenki kakav, žličko chia semen, par orehov, žlico kokosove moke, vanilijo v prahu, par suhih sliv, …) in kavo. Recimo 2 jabolki in vroča kaša iz kosmičev me ponavadi uspešno nasitita do kosila.Včasih si poleg sadja privoščim nekaj kosov polnozrnatega kruha s sirom, ampak potem to že smatram kot ‘dnevno pregreho’ 🙂 Če sem kasneje vseeno lačna, pa se ne obremenjujem in pojem še kak kos sadja! Včasih si misliš, da si lačen da bi še vola pojedel, potem pa poješ pomarančo in ugotoviš, da nisi več lačen.
Upam, da sem ti kaj pomagala!
Za sveže sadje se trudim, čeprav včasih ne zaupam preveč sadju iz trgovine, ekološko pridelanega sadja pa velikokrat ne morem kupiti.
–> zagotovo je boljše, če kupiš trgovinsko sadje in ga dobro opereš/olupiš, kot pa da iščeš izgovore zakaj je tako sadje slabo, ekološko pa predrago. najbolj je nezdravo, če tega sadja (in zelenjave) ne ješ!
Za zajtrk ponavadi jem kak (kupljen) namaz na polbelem kruhu (pašteta, margarina, maslo). A je to res tako slabo?
–> ja, je. še posebej če to ješ vsak dan. zamenjaj s skuto, marmelado brez sladkorja, kakšnim sojinim/zelenjavnim namazom z malo maščobami, bolj zdrav (pa čeprav ne manj kaloričen) je tudi med.
Zraven pijem belo kavo ali kakav. Nimam pojma, kako bi pojedla bolj zdrav zajtrk, ki bi me pa vseeno nasitil. Številne alternative hitro opustim, ker sem potem prehitro lačna.
–> za zajtrk se najej zdravih živil. pojej recimo tri jabolka in dva kosa polnozrnatnega kruha s skuto, ali pa si namesto tega naredi vročo kašo iz navadnih ovsenih kosmičev (s sadjem ali začimbami).
Kupujem tudi omake, juhe v vrečkah, kocke, ampak če se le da, BIO. Upam,da vsaj s tem ne delam prevelike škode družini in sebi, saj nimam pojma, kako bi si čas organizirala tako, da bi vsak dan skuhala kosilo brez nekaterih vnaprej pripravljenih jedi.
–> če so jedi bio, to ne pomeni, da so nujno zelo zdrave in nizkokalorične. bio smetanova omakca je e vedno smetanova omakca, le morda brez vsebnosti nekaterih škodljivih snovi in iz ekološko pridelanih sestavin. bio čokolada je vseeno čokolada.
Pozno popoldne … vsi lačni … 20-30 minut še gre, več kot to pa je že preveč porabljenega časa. Tudi kasneje nas čakajo razne obveznosti …
–> koliko časa se kuha zmrznjen brokoli? koliko časa se odmrzuje zdrava zelenjavna mineštra, ki si jo skuhala čez vikend? organizacija + volja = se da.
Manj jamranja, več akcije. Pa brez zamere …
Sicer pa svetujem za vsak slučaj tudi pregled pri zdravniku, da izključiš kakršnekoli zdravstvene težave, ki bi te morebiti ovirale pri izgubljanju teže.
Pisanje dnevnika zaužite hrane se mi zdi dobra ideja. Očitno fajn precenjujem svoje dnevne potrebe po kalorijah (obresti vsak dan zelo pridno nalagam!). Problem se spet pojavi v času in tudi kompliciranosti vsakodnevnega seštevanja kalorij. Bi rabla osebnega asistenta 😉
Tudi će bi s tako metodo začela, dvomim, da bi mi uspelo dolgo zdržati.
Jezi me, da sem pri prehrani tako “šibka”, po drugi strani pa mi je uspelo na drugih področij v življenju že marsikaj doseči. Anyway, Pero, hvala za nasvet![/quote]
Sliši se res komplicirano pisanje dnevnika, na začetku je res malo težko, ker ne vemo koliko kalorij živila vsebujejo, po tednu ali dveh pa ti to pride v navado in ni več težko. Nekako moramo imeti neko mero, katere se bomo približno držali. Jaz sem bil presenečen ko sem prvič seštel dnevne kalorije, nisem imel občutka da sem dosti pojedel, kalorijsko pa je bilo zelo dosti glede na dovoljeno mero. Je pa pisanje dnevnika veliki psihični pomagatelj, ki te stimulira, da ne prekoračiš meje. Jaz pojem zelo dosti samo kalorijska vrednost pa ni velika. Kile grejo počasi dol (1kg na mesec). Najvažnejša stvar pri dietah je
da človek ne sme biti lačen, ker z praznim želodcem bomo težko hujšali…
L.p.Pero
Pisanje dnevnika vnosa hrane je fajn tudi zato, ker vidiš kako lahko zdravih živil poješ ogromno in bo še vedno vse v mejah, recimo junk food ti pa že vse podre 😉
Ko si lačna najprej spij kozarec vode, če boš čez 5 minut še vedno lačna pa jej… Drugače se pa lahko kakšno korenje pa paprika brez skrbi grizlja med obroki.
Namesto jogurta pa lahko ješ npr humus…
Naj ti bo pa to pisanje in štetje tko mal za zraven… zapomni si, miganje in zdrava hrana v normalnih količinah, pa uspeh ne more izostati 😉
Seveda se da, ko boš osvojila rutino, boš videla da je v resnici čisto preprosto 😉
Jaz sem mela viška tam 10-15kg, če bi gledala samo številke. Od lanskega julija sem lažja za 10,5kg. Ožja za ogromno centimetrov, sem bila tip jabolke drugače in imela ves višek okrog trebuha, iz konfekcije 40/42 sem na 34/36. Pa še en podatek – zlijem se s svojo maturantsko obleko, ki sem jo nosila pred 14 leti pri 50kilah 😉 Imam pa precej več kot 50 kil…
Ni pa bil moj razlog nikoli hujšanje zaradi hujšanja, ampak gibanje zaradi zdravstvenih težav s križem. Je pa logično, da so kile šle stran, boleč križ pa je tudi samo še spomin 😀
Zdravo.
Jaz sem shujšal 10 kg lani skozi zimo. Pri 180 cm sem imel 93 kg zdaj pa jih imam 83 in to brez težav držim celo poletje. Na podlagi izračunane formule za dovoljene kalorije imam mejo 1817 cal, ki je ne smem prekoračiti. Jem vse od pice do peciva, edino alkohola se izogibam. Kruh pa le za zajtrk, ker ima dosti cal. Kos kruha je približno 70 gr. in to znese 175 cal. V trgovini kupujem le tiste stvari na katerih je označena kalorijska vrednost, da potem lahko kontroliram vnos kalorij. Važno je, da na koncu dneva ne prekoračim 1817 cal. Če pa je cifra manjša pa gredo kilogrami počasi dol…
L.p.Pero
Poznam to zgodbo: teorija v nulo, praksa pa po svoje.
Meni je uspelo nekako zamenjat izdelke iz bele moke z izdelki iz črne, pirine ali podobne moke. Najprej je malo čuden okus, apka jaz sem se navadila in sedaj ne grem več nazaj. Ti izdelki bolj nasitijo in so bolj priporočljivi za zdravje. Tudi koliičinsko jih poješ manj, kakor belih. Možgani jih enostavno ne kličejo.
Morda lahko poskusiš tako. Z majhnimi koraki.
Lahko pa tudi tukaj zapisuješ na kratko kaj si pojedla, pa se boš tako nekako kontrolirala. Morda ti kdo pomaga seštevat kkal in bo hitreje in lažje.
Hruškadebeluška jaz sem nekaj let nazaj dol spravila za 20kg in sedaj še vedno uspešno vzdržujem. Pri 168cm sem imela prej 72kg sedaj imam pa 53kg. Iz konfekcijske št. 42 imam sedaj 36.
Kako sem shujšala? V bistvu čisto preprosto, začela sem jesti po 4 obroke redno, nobenega nisem izpuščala, po 6, 7 uri zvečer nisem nič več jedla. Pa skrivnost je v neodpovedovanju. Jedla sem vse, tudi po 2-3 krat tedensko sladice, čipse, cvrtje ampak nikoli se nisem prenajedala. Jedla sem počasi sem se prisilila v to in želodec mi je hitro povedal da je čas da se ustavim.
Diet se ne poslužuj, ker ne delujejo na dolgi rok. Diete so samo trpljenje in odpovedovanje, in ko se enkrat začneš odpovedovati in si prepovedovati določeno hrano takrat si v bistvu že vrgel puško v koruzo. Ker to je potem samo še vprašanje časa kdaj se boš začel zopet prenajedati. Skrivnost v hujšanju in v vzdrževanju teže je v tem da telesu privoščiš vse, vso hrano ki ti zapaše samo v odmerjenih količinah in brez prenajedanja, čim ko začutiš da je želodec že poln da začutiš težo je že dovolj da se neha jesti. Začetek hujšanja je zato vedno težak ker se želodec še ni skrčil “in prazna vreča ne mora stati pokonci” po domače povedano:) Sčasoma ko se želodec skrči je že lažje jesti normalne količine hrane brez občutka stradanja.