Po dolgih letih v zvezi,2 otroka,šolarja,tretji na poti,se vedno bolj sprašujem,ali sem jaz motena ali ima moj partner prav,skratka sem čisto spremenjena oseba,to opažam že kar nekaj časa,ampak tako slabo še mi ni bilo.Pozna se mi na vseh področjih,v službi,doma,kjerkoli,ko sem v družbi,se težko sprostim,govorim malo,saj vedno mislim kaj če se bom osmešila,non stop razmišljam kaj si drugi mislijo o meni,ne morem sedet na miru,težko poslušam in koga gledam v oči.mislim da se ob partnerju tako počutim še bolj.On se mi zdi da je hiperaktiven,rad bi vse naredil,potem pa se ne izide,ali mu kaj prekriža načrte,smo krivi mi.Ne reče tega neposredno,ampak daje tako močne občutke krivde.Mene to prizadene,vedno bolj me iztiri.Velikokrat kaj reče in potem se tega ne drži.Jaz se vedno držim tega kaj načrtujeva ali kaj rečem da potem to izvedem,on pa ne.Reče in obljubi vse,ko pride čas da bi moral to naret pa vedno najde izgovore,potem sem jaz tista ki težim in ne razumem,sem čudna…vedno se konča z mojim jokom,ker mo to tako boli.Zdi se kot da deluje po principu da bo rekel vse lepo,ko pa pride čas da se to izvede,bo pa dalje reševal,oz.bom jaz tista ki ne razume njega,pa kak sem lahko takšna ko se on tako trudi….Skratka on deluje tako samozavestno,on vse zna,vse zmore,ničesar ga ni strah,privabijo ga vedno nove zadeve,je radoveden,v družbi se rad postavlja s besedami:misliš da ne upam,jaz lahko,ni me strah,sram,skratka kar vleče na sebe pozornost,kar me moti,saj resnično vedno izstopa…
Začela sva hodit na terapije-partnerske,2 ali 3 krat sva bila,potem nama je finančno zaškripalo,jaz sem želela nadaljevati,on pa je rekel da se bova sama več pogovarjala,in da nama bo uspelo…Jaz pa misllim da bi nama uspelo če bi nadaljevala s terapijo.Zdaj je skoraj vse kot prej.Pišem pa zato,ker včasih več nevem ali sem jaz tako čudna ali imam previsoka merila o partnerskem odnosu?NVedno mi daje vtis da sem manjvredna.Po drugi strani pa zna tako lepo z besedami do mene,da ne moram verjaeti da je isti človek.Hvala za vaš odgovor.

Spoštovana zmedena partnerka!

Opisujete svoje slabšanje počutja, nezadovoljstvo z nekaterimi vidiki partnerskega odnosa, pa lastnosti svojega partnerja, ki vam niso všeč…Sprašujete se- in nas- ali imate vi previsoka merila, ali morebiti res nekaj “ne štima” v vašem partnerstvu in življenju na sploh.

Odgovor sicer ne more biti enoznačen, vendar bi načeloma rekla, da vsako nezadovoljstvo v našem življenju nakazuje, da nam je potrebna sprememba in iz tega porojen napredek. Drugače bi obmirovali, zaspali, nehali rasti…Ne morem vam reči, da je kaj narobe z vami, niti da ima vaš partner prevelike zahteve…- ne vas, ne njega- ne poznam. Opisujete pa, da sta si različna, kar je samo po sebi čisto vredu. Prav tako je vredu, da imate v življenju neke želje in pričakovanja- ali kot pravite- merila o partnerskem odnosu. S partnerjem sta obiskala nekaj partnerskih terapij, kar je lahko zelo v pomoč. Trenutno pa nekako ni sredstev za to. Pozanimati se velja, če je kje mogoče dobiti brezplačno terapijo ali terapijo po bolj ugodni ceni. Lahko pa se odločite za delo na sebi in se terapije udeležite sami v kolikor jo partner zavrača- imate pravico dobiti psihoterapijo na napotnico. Res pa je, da so čakalne vrste kar dolge- vendar se splača naročiti in v tem času narediti še kaj zase. Vsekakor bi vam rekla, da se ne imejte za moteno osebo.

Morebiti so vaša številna vprašanja v tem trenutku povezana tudi s tem, da pričakujete tretjega otroka? Namreč- imate dva šolarja- in prihod dojenčka, bo zagotovo velika prelomnica za vas vse. Mogoče je v vas nek strah, da vam okolica- predvsem mož- ne bo v dovolj veliko podporo? Prav je, da svoje strahove in pričakovanje obelodanite in se pogovorite o tem še s kakšno zaupno osebo. Vedno se lahko obrnete tudi na naše društvo in vas bomo poskušali usmeriti v iskanju pomoči naprej. Morebiti bi se veljalo pogovoriti tudi z osebnim zdravnikom, glede na to, da se slabo počutite. Tudi on vas lahko usmerja naprej.

Vsekakor pa bodite iskreni v pogovoru z možem in mu povejte kako se počutite in kaj si želite od njega- oziroma kaj pričakujete. Čeprav ste verjetno v vseh teh letih že spoznali, da se ljudje zelo težko spreminjajo zavoljo drugih. Dobro bi bilo, da imate v prihajajočem obdobju dovolj virov moči in pomoči v svoji okolici, saj boste oporo zagotovo potrebovali.

Želim vam vse dobro,

lp

Bernarda

Spoštovana,

Noben od vaju ni čuden, ampak imata oba velike težave s samozavestjo in slabo samopodobo.
Prav tako se nista spremenila odkar sta skupaj, ampak sta začela pri sebi spoznavati tudi tisto plat osebnosti, ki je bila do sedaj skrita in ni prišla do izraza.

Partnerjevo nastopaško obnašanje ni izraz samozavesti, ampak je odraz njegove notranje borbe s svojimi lastnimi občutki nesposobnosti…Zaradi svoje notranje borbe zato občasno izbruhne, saj kot moški si noče priznati svoje šibkosti in tega, da ima problem.

Kar pomeni, da drug drugemu prebujata te negativne občutke zaradi slabe samopodobe, le izražata jih vsak na svoj način. Ženska z jokom…moški z agresivnostjo. In to je edina razlika med vama.

Sama ne bosta zmogla rešiti težav, zato nadaljujta s terapijo. To je edina možnost, da vajin odnos preživi.

Iz lastnega stališča vsakega izmed nas, so vsa čustva prava. Ni nepravih in vsa čustva imajo dober razlog za svoj obstoj.
Ker slabih občutkov pri sebi ne maramo, pride do tega, da ne maramo tudi osebe, ki te občutke v nas prebuja.

Robi.