Kako veš, da ljubiš? Marsikdo pravi- enostavno veš. Pa je res vedno tako, da preprosto- veš? Ne zdi se mi..
Je možno, da v življenju sploh ne ljubiš? Torej je možno, da niti ne veš, kaj pomeni nekoga ljubiti? Ker pač nisi srečal tiste(ga) prave(ga) in te ni doletela tista sreča, da si to, da nekoga ljubiš- enostavno vedel.
Ne zdi se mi vse tako preprosto- da enostavno veš.

Kako mnenje?

kako veš? podobno kot veš, kdaj plavaš, če si v vodi. če si v odnosu z nekom, potem si lahko prijateljski, ljubeči, brezbrižni, sovražni… nekaj izražaš, ker drugače odnosa ni.
Možno je, da si do konca zamrznjen in potem ljubezen ne pride do tebe, ker se ne vsiljuje, lahko pa rahlja oklep…

“morda”, vem, da v odnosu oba nekaj izražata, saj drugače odnosa ne bi bilo, a vendar- tudi v ljubezni ni vse rožnato, kakor se npr. kaže v zaljubljenosti, zanima pa me, kako to prepoznati- da nekoga resnično ljubiš, kljub vsem napakam, sprejmeš takega, kot je itd..
Seveda očitno še nisem bila “tam”, da to sprašujem, vseeno pa se sprašujem ali sploh kdaj bom.

v zaljubljenosti se dogaja… kar samo od sebe. ko pa ljubiš si vzameš čas, ko misliš, da ga nimaš. se pogovarjaš, ko bi raje prenehal s komunikacijo, ker je težko. zapreš usta, ko bi izrekel kakšno ostro, raje prešteješ do tri in potem drugače odreagiraš. razumeš več in sodiš manj. …

… vse to ob predpostavki, da ni nasilja in odvisnosti pri enem in drugem.