Kako veš, da je to to?
Dragi forumovci!
Stara sem že preko trideset, za mano je kar nekaj dolgih vez, ki sem jih vse končala zato, ker nisem bila srečna. Po vseh teh izkušnjah se še vedno počutim kot začetnica, ki pojma nima, kaj sme pričakovati od veze. Vsi imamo napake, vsi kdaj prizadanemo drug drugega. Vendar – kje so meje? Kako veš, kdaj nekoga res ljubiš, kdaj pa gre samo za strah pred novo vezo (ki je lahko še slabša), željo po ustvarjanju družine (saj je že skrajni čas pri teh letih!), domačnost? Kako veš, kdaj se prilagajaš preveč? Ali je prav, da začneš v imenu ljubezni sprejemati nekaj, kar si mislil, da ne boš nikoli sprejemal? Kako naj vem, ali sem preveč zahtevna, ali pa le še nisem najdla pravega?
Prosim, pomagajte! To je krik!
Iskalka,
vse kar iščeš je v tebi- Ostalo pride smo po sebi. Mogoče pa iščeš na napačnem koncu.
Primož
na to vprasanje ne pozna nihce odgovora. morda obstajajo le kaksni dvoumni odgovori, pravega pa ni.
jaz sem sicer se premlada, da bi tebi ‘solila’ pamet 🙂 ampak lahko ti pa povem slednje:
vsak od nas ima za sabo podoben zacetek in vse nas caka isti konec. vsi smo ze veckrat padli po tleh, a smo se znali skobacati in postaviti nazaj na noge. na vsako stvar v zivljenju glej s srcem in ne z ocmi, kajti bistvo je ocem prikrito. le tako bos nasla tisto kar isces. sanje se vedno uresnicijo, predvsem tiste, za katere sploh ne ves da jih sanjas.
Lp,
sharua
Draga večna iskalka,
že tvoj vzdevek pove, da narobe razmišljaš oz. živiš na napačen način. Dokler “iščeš”, gotovo ne boš našla, kajti največje veselje pride ponavadi ravno takrat, ko ga nismo pričakovali.
Takrat ko boš nehala iskati moškega svojih sanj in boš najprej osmislila svoje življenje, šele takrat bodo vrata tvojega srca dovolj odprta, da bo vanje stopil tisti pravi. Ravno stvari, ki jih hočemo od življenja izsiliti, ki si jih na vso silo želimo, ki noč in dan živimo v nekem silnem upanju in pričakovanju, ravno tistih stvari ne bomo dosegli, ker nam naše notranje prepričanje to onemogoča.
Ko boš našla sama sebe in boš sama sebi dovolj, bo prišel tudi moški, ki si ga želiš. Dokler pa boš srečo iskala v drugih ljudeh, je ne boš našla. Šele ko boš sama s sabo srečna in zadovoljna, ko si ne boš več na vso moč želela moškega, boš začela oddajati pravo energijo, karizmo, ki jo bodo začutili tudi drugi… Preverjeno!
Veliko sreče in išči preveč, ampak se probaj bolj prepustiti toku usode!
Anamari
p.s. Vse je nepredvidljivo in hkrati točno določeno!
Zelo sem vesela, da ste si vzeli čas zame, res hvala za vse, kar ste napisali. Sem na velikem razpotju. Poroka, otroci, ali razhod. Sliši se grozno, a ne? V triletni vezi se je zgodilo marsikaj lepega in marsikaj slabega. Velikokrat sem bila srečna, velikokrat žalostna. On pravi, da je vse to del veze. Da nikoli ni samo lepo. Da oba rasteva in se oba spreminjava in da lahko najino vezo izboljšava. Jaz pa kar ne morem pozabiti vseh slabih trenutkov, ko sem bila prizadeta, sama s svojo bolečino. Saj me ni prevaral, ni popival, nič takega. Le čutil me ni. Nočem dajati primerov, ker bi bila to samo moja plat medalje. Vem, da mi ne morete dati odgovora. Lahko pa mi prižgete lučko, ki mi bo mogoče pomagala skozi ta predor.
Vsem želim veliko topline!
Ne sekirajte se preveč in peljite zvezo naprej!!! Nikjer in nikoli ni popolno, to so le trenutki!! Mislim, da je zdaj ena taka čudna luna, ki na vse to malo bolj vpliva!!
Tudi jaz ne vem kaj bi, a bom zvezo peljala naprej, ker ni nič kaj posebno narobe. Rada se imava, razumeva se, želiva se, skupaj načrtujeva in se sprejemava, a v enih trenutkih bolj in drugih manja – vsi ne morem biti enaki. Občutimo vsak po svoje, nihče enako!