kako veš, da je pravi?
neke debate smo imeli zadnjic s kolegi… glede parterja…
kako ves, da je pravi? kako ste vi vedeli? kaj je bilo tisto, zaradi cesar v nekem trenutku niste sli iskat nekoga boljsega… a ni mikavno? sicer imas cloveka, ki je super, ampak nekje zunaj hodi nekdo, ki je super super….
kako ves, da je ta TA in da je pravi??
Hja, nevem to enostavno veš, čutiš, vidiš,………….. to preprosto veš, ko se nikoli več ne vprašaš kaj takega, kaj pa vem.
Vsaj pri meni je tako. In samega sebe ne moreš prelisičit, občutke se ne da zatret. Ti so takšni kakršni so, dejanski in realni. Če temu ni tako, še vedno pogleduješ drugam in iščeš,……
LP
po moje se vedno najde nekdo, ki je v necem boljsi od partnerja s katerim si trenutno.
trenutek pa, ko si reces to je to, pa po mojem skoraj ne obstaja. bolj situacija, ko se imas super in je partner(ka) naredil(a) nekaj kar te je totalno prevzelo. in potem si reces to je to!!!!
mislim, da si vsak zeli nekoga s kom bi prezivel sedanjost in prihodnost. bolj se mi zdi pomembno, da si zadovoljna s tem kar imas ZDAJ, kot pa da razmisljas ali se bo obneslo za vecne case.
…samo moje skromno mnenje…
lp
Ena in ista zlajnana pesem: “Ko pride pravi, to veš, čutiš. Ko pride pravi, se ne sprašuješ, ali je pravi, blablablablabla …”
Po mojem mnenju Pravi – v tem smislu, da je to nekdo, ki je boljši, bolj pravi od drugih – NE obstaja. Pravi je tisti, ki je v določenem času, na določenem mestu (torej sedaj in tu) najustreznejši kandidat za “bodoče skupno preživljanje prostega časa s teboj.” Predpogoj pa je seveda, da tudi on tretira tebe kot “ustrezno …”
Po domače povedano: razmisliš, ali bi hotela z njim (takim kot je – brez dodatnih lepotnih popravkov) preživeti nadaljnih X let in bi ti on dovolil, da si nadaljnih X let, taka, kot si. S tem “tak, kot si” je seveda mišljeno, da imata tudi (dokaj) podobne poglede na SKUPNO prihodnost, ne da bi bilo pri tem potrebno enemu ali drugemi izgubljati svojo “identiteto.”
Pa še nekaj: pri tem jasno veš, da obstajajo tudi drugi “ta pravi!”
Magda, nisem rekla, da je moja “definicija” univerzalna, rekla sem samo, da tista definicija, ‘da enostavno veš,’ (prav tako) ni univerzalna. 😉 Hočem reči, da vsi/vse pač ne začutijo tega na tak “buren” način in potem panično iščejo naprej in naprej … ker drugi pravijo, da to začutiš.
OK, dans ful preveč kompliciram (sem ravno nekaj ful filozofskega brala :o) ), ampak bistvo je, da tega, kdaj je kdo pravi, ne more nihče ubesediti na univerzalen način. Zato pravim, da je za nekatere (med drugim zame) to samo en velik ‘blablabla.’
Mogoče pa celo tudi jaz kdaj v prihonosti srečam takega ‘ta pravega,’ kot ga opisujejo ‘drugi.’
Parrish: I know it’s a cornball thing but love is passion, obsession, someone you can’t live without. If you don’t start with that, what are you going to end up with? I say fall head over heels. Find someone you can love like crazy and who’ll love you the same way back. And how do you find him? Forget your head and listen to your heart. I’m not hearing any heart. Run the risk, if you get hurt, you’ll come back. Because, the truth is there is no sense living your life without this. To make the journey and not fall deeply in love — well, you haven’t lived a life at all. You have to try. Because if you haven’t tried, you haven’t lived… Stay open. Who knows? Lightning could strike.
Had,
citat je sicer tak, da me je potegnil not in sem dobila obcutek, da je treba naredit nekaj norega in divjega, preden umrem… ampak pomisli – mar more strast trajat 50 let? in… ce en mores zivet brez ljubljene osebe – a ni to odvisnost?
Sheryl,
tvoj post pa mi je tako pihnil na duso! zelo lepo si povedala vse skupaj in moram reci, da si edina, ki (pod tem naslovom) razmislja podobno kot jaz. hvala za post!