Kako veš da je konec?
Bom probala biti kratka. Hvalezna bom vsakega nasveta. Ne vem kako naprej v svoji zvezi. Moj prvi in edini resen fant, skoraj 10let sva skupaj in nekaj let skupaj živiva. Sva imela vzpone in padce, do sedaj sva se vedno odločila vztrajati saj je ljubezen več kot samo občutek zaljubljenosti ampak tudi trud. Partner je za moje pojme super, pripravljen poslusat in popravit stvari in tudi jaz se vedno trudim. Sedaj pa sva prisla do tocke kjer razmisljava da greva vsak svojo pot, ceprav tega noceva in zelo boli. Razlog je v tem ker me velikokrat zmoti njegov odziv ki je kratko nerganje/ nejevolja/ živčnost v določenih malenkostnih situacijeh kjer to ni potrebno. Tak je tudi njegov oce in tega se zaveda. Sama sem zelo dobrovoljna in pozitivna in ne želim s tako osebo imeti otrok, kjer bo vsak problem z njim še bolj neprijeten. Sva ze imela tocno tako obdobje s tem tezavami in se je po pogovoru spemenil. Ne zelim ga konstantno prositi da se spremeni. Pravi da bo do neke mere vedno tak, ker tak je. Nikoli v zivljenju se nisem dozivela razhoda. Na podlagi katerih vprasanj se lahko lazje odlocim, a je to prava odlocitev ali ne, ker boli kot hudič ze da pomislim. Ne zelim da se moj zapis deli na javnih omrezjih
Pozdravljena Tina,
najprej hvala za vaše zaupanje. Je čutit, da ste iskreno v stiski in da vas je strah, da bi se razmerje končalo. Hkrati pa si ne želite biti več tako odvisna od partnerjevega razpoloženja. Ko se znajdemo v takšni situaciji, se počutimo izredno nemočno in ta občutek je izredno toksičen za naše dobro počutje. Na drugi strani pa razumem tudi vašega partnerja. Pokazal je pripravljenost, da se spremeni in mu je mar, kaj vi čutite in doživljate ob njem. Želi se izboljšati, hkrati pa se zaveda, da se ljudje težko spremenimo na silo. Verjamem, da se tudi vaš partner ne želi tako počutiti, pa vendar prihaja razdražljivost na površje. Veliko bolj prijazna in zdrava, kot zahteva po prenehanju, se mi zdi pripravljenost za soočenje z bolečino. Sta s partnerjem že raziskovala kaj je izvor te razdražljivosti? Sta že razmišljala, kako se lahko skupaj soočita in pomirita ta nerganja?
10 letnega odnosa namreč ne končamo, zaradi nerganja. Verjamem, da vas to utruja, da vam krade vašo dobro voljo, pa vendar so tudi razočaranja, žalost, jeza del življenja. Naučita se jih sprejeti in razrešiti na funkcionalen način, namesto da se jih bojita in izogibata.
Srečno,
Eva Erpič
Spoštovani,
potrebovala bi več podatkov, da bi lahko dala bolj konkretne usmeritve. Lahko navedem nekaj vprašanj, ki sem si jih jaz zastavljala ob branju vprašanja. Kakšno je to nerganje? Je to nerganje posledica tega, da se moški ne upa v polnosti izraziti svoje jeze? Mogoče poskuša svojo jezo zadržati in kontrolirati, žal pa se v takem primeru velikokrat zgodi, da jo začnemo izražati kot cinizem ali sarkazem. Je mogoče to moški, ki je v življenju doživel že veliko izgub in v sebi nosi ogromno žalosti ali razočaranja, da ga ljudje oz. starši niso sprejemali in se je konstantno počutil manjvrednega? Glede na to, da je tudi oče takšen, je to nerganje mogoče konstantna kritika, ki jo je doživljal skozi odraščanje in je postala ponotranjen del njega? Ali pa je to nerganje del nezavedne manipulacije, da se lahko umakneš iz odnosa? Zagotovo ima konstantno nezadovoljstvo, ki ga doživlja moški, svoje korenine.
Za partnerico pa bi predlagala raziskovanje v smeri svojih notranjih vzorcev. Kako to, da je v odnosu z nekom, ki je nesrečen? Ali se čuti dolžna poskrbeti za njegovo počutje? Se lahko umakne in dopusti ta čas, ki ga moški potrebuje, da uredi svoje počutje ali pa ga konstantno čaka? Čaka na njegovo dobre počutje, zato da bo potem imel nekaj prijetnih trenutkov z njo? Se počuti samo ob njem, kot da ji ta slaba volja konstantno krade odnos? In seveda koliko žalosti doživlja ona ob vseh teh kritikah, nerganjih in ali jih povezuje s sabo, s svojo vrednostjo?
Če bi si na vsa ta vprašanja lahko odgovorila iskreno in se poslušala, bila sočutna in razumevajoča do odgovorov, bi s tem naredila veliko tudi za skupno rast.
Za bolj konkreten odgovor pa bi zares potrebovala boljši opis situacije.
Eva