Kar nekaj časa že spremljam KOPB in imela bi eno vprašanje. Kako veš, da so vsi simptomi povezani res s tem? Ko začnem brati o stvareh, se mi včasih dozdeva, da “umetno dobim zraven” tudi kakšne, ki jih sprva nisem imela, vedar sem jih ob prebiranju opazila, kot spremljajoče .Kako lahko človek ve, kdaj je nekaj res in kdaj je strah tisti, ki enostavno sproži dodatne simptome?
Vesela bi bila kakšne usmeritve, saj se mi je že nekajkrat ponovila tovrstna situacija in pomagali bi mi kakšni namigi.
Najlepša hvala

Pozdravljeni,
tudi sam bi se pridružil pri tej temi. Že nekaj časa imam težave, ki so popolnoma enake simptomom KOPB. Hitro se utrudim, imam težko sapo, pokašljujem….
A pri vsakem obisku me je pulmolog odslovil, da gre verjetno za psihosomatske težave ali pa težave z želodcem.
Ne razumem popolnoma zakaj bi imel težave z dihanjem pri problemih z želodcem pa tudi psihičnih težav nimam.

lep pozdrav

Spoštovana,

načela ste zanimivo ter pomembno vprašanje. Kdaj so simptomi pomembni in kdaj ne. Oziroma kdaj simptomi odražajo telesno bolezen, psiho ali so morda odraz samega staranja.

Tudi za nas zdravnike razkritje določenih simptomov še ne pomeni, da nam je jasna diagnoza ali diagnoze. Saj jih je pri starejših itak načeloma več hkrati.
Zato pa so nam na voljo-poleg izkušenj-tudi določena orodja.
Na prvem mestu je to natančen telesni pregled.Z njim razkrijemo marsikaj-prizadetost pljuč, srca, živčevja, trebuha…..lahko otipamo povečane bezgavke, lahko zaznamo pomodrelost ustnic (pemalo kisika!), vidimo zatekle noge, ki lahko kažejo na vnetje ven ali na srčno popuščanje itd itd.

Potem so na vrsti klasične preiskave: rentgen pljuč in srca, EKG,spirometrija ter morda ultrazvočna preiskava srca. S temi preiskavami že se v veliki večini primerov bolnikov, ki imajo probleme z dihanjem, približamo njihovi diagnozi.

Strah seveda povzoča mnoge simptome, ki posnemajo bolezni srca ali pljuč. Vendar ob pregledu bolnika z navedenimi preiskavami seveda ne najdemo nikakšnih znakov za okvaro teh organov.

Morda namig. Zaradi stresa ali strahu lahko dihamo prehitro. S tem iz krvi prekomerno izplavimo-izdihamo-oglkikov dioksid. ki ga je zato v krvi premalo. To pa se kaže z omotico, omedlevico, slabim počutjem, mravljinčenjem rok te stiskanjem kože okoli ustnic. Težave izginejo, če diahmo v večko.

Moda še to. Hitro se utrudimo bodisi zaadi KOPB ali pa zaradi slabe telesne kondicije. Ali obeh stanj hkrati! Ob slabi telesni kondicji se morda niti toliko ne zadihamo, kot nas ob telesnih naporih pričnejo boleti noge. Seveda pa ta znak ni povsem zanesljiv.

Upam, da sem ta problem vsaj nekoliko pojasnil.

lep pozdrav

prof.dr. Stanislav Šuškovič