kako ven iz tega?..
Pri svojih 20ih se že 3 leta borim in bojujem z motnjami prehranjevanja.. niti ne vem pod kakšno motnjo bi opredelila mojo prehrano, vendar pa ugotavljam, da je čedalje hujše. Stradanje več dni, nato en, največ dva dni prenajedanja. Ne govorim o malih obrokih, govorim o prenajedanju, ki mi pusti grozne bolečine v želodcu še nekaj dni kasneje.. Težko je. Težko je živeti s tem. Gledati druge ljudi, ki jejo ter se ne obremenjujejo s hrano. Moje življenje se že kar nekaj časa vrti samo okoli hrane, kalorij. Problemov s težo na srečo nimam, so pa problemi z zdravjem vsekakor. Kako se rešiti iz tega kroga? Kakšne bojo posledice, če se bo to še nadaljevalo, stopnjevalo?
Pozdravljena,
glede na to kar si opisala, bi rekla, da gre za motnje hranjenja. Oblike so različne, vendar danes jaz ne bi o tem. Bistveno je to, da se zavedaš, da je hrana postala pri tebi problem in da to vpliva na tvoje življenje. To je začetek poti iz tega začaranega kroga. Ko si enkrat priznaš in si želiš pomoči, začneš iskati možnosti, ki bi te pripeljale ven iz tega. In to je pogum, da si priznaš, da nekaj ni v redu in da sama ne zmoreš več. Te pa čaka sedaj trdo delo. In sicer iskanja, kaj se dogaja, da potrebuješ hrano oz. stradanje in kako bi to lahko reševala drugače kot s stradanjem in s hrano. Možnost, da prideš iz tega kroga ven, je v terapiji. Lahko gre za psihoterapijo ali pa za svetovanje pri motnjah hranjenja. Katero obliko pomoči boš izbrala je odvisno od tebe. Vse so dobre, važno je da si želiš priti iz tega ven in začeti. Na terapiji pogledaš kaj ti hrana nudi, kaj počneš s sabo in s svojim telesom, kaj je bil vzrok teh stradanj in kako lahko drugače pristopiš k reševanju problemov. Ko najdeš drugačne načine, počasi potreba po kontroli nad hrano izveni – seveda ko uvajaš drugačne možnosti ravnanja. Lahko živiš življenje brez stradanja, brez misli okoli hrane ali ubadanja s kalorijami. Bo pa potreben čas – preberi si članek na vrhu spiska sporočil – o okrevanju.
Glede posledic je odvisno od posameznika. Zaradi stradanja lahko pride do osteoporoze-krhkosti kosti, do slabokrvnosti, bolečin v želodcu, izgube teže, kar tudi vpliva na delovanje organov, šibkosti, omedlevic, vrtoglavic, v primeru bruhanja do težav s sluznico, zobne gnilobe, potem se lahko pojavijo tudi bolezni srca in ožilja,… Posledice so različne pri vsakem posamezniku. Pride tudi do izgube menstruacije in posledično do težav z zanositvijo in še in še. Če te zanima kaj več, si preberi o tem na spletni strani Ženske svetovalnice. Tam imajo podrobneje to razloženo.
Bistveno vprašanje pa tu niso posledice. Temveč ali si želiš pomoči?
LP
Tatjana
nisem pričakovala tako hitrega odgovora. Hvala Vam. Pomoč vsekakor potrebujem, tega se zavedam vsak dan bolj. Hujših posledic nimam še zaenkrat, mestruacija mi zamuja že leto dni..kar me niti ne gane. Gane me slabost, spahovanje, bruhanje po vsakem prenajedanju. Še najbolje se počutim kadar stradam. Takrat uživam samo vodo, vendar sem po 3, 4 dneh totalno brez energije in takrat moram nekaj pojesti. Pri meni ni sredine. Ali ne jem čisto nič, ali se pa totalno prenažiram. Rada bi se naučila normalno jesti, tako kot večina ljudi.
To kar opisuješ je pri motnjah hranjenja tipično. Zaradi strahu, da bi se zredila greš v stradanje, po prenajedanju zaradi občutkov krivde in zopet strahu pred kg v bruhanje in začaran krog je tu. Resnično se lahko naučiš jesti “normalno” – se pravi tako, da bo hrana ostala v tebi in da se je ne boš bala, temveč jedla takrat, ko boš lačna in toliko kot potrebuješ brez občutkov krivde. Vprašanje pa je, če si na to prirpalvejna? Ker brez lastne motivacije koraka v mseri terapije oz. asvetovanja ne boš naredila. To je tvoja odgovornsot, skrb zase namreč, vendar pa se zavedaj, da so občutki s katerimi se spopadaš okoli hrane, terapije-bi šla ne bi šla, kaj če bom potem debela povezani z motnjami hranjenja oz. boleznijo kot takšno. Počasi se da napredovati, nič ni hitro. Torej, ko boš želela in boš pripravljena na ta korak, boš sama posikala pomoč. Do takrat pa skušaj zase skrbeti anjbolje kot zmoreš. čE BOŠ ŽELELA NASLOVE KAM LAHKO GREŠ, TI JIH LAHKO TUDI NAVEDEM – odvisno od kraja kje bivaš. Še vedno pa lahko svoje msili, občutke, dvome dleiš tu na forumu.
Vse dobro ti želim,
lp
Tatjana