seveda se da! Midva tako, da sva od nekdaj skupaj, oba s zoisovo štipendijo, ki je zadostovala za normalno življenje med študijem, zraven delala preko študenta v firmah, ki so naju kasneje zaposlile, ker so bile zadovoljne z nama. Ves prislužen denar je šel direktno na varčevalno knjižico, iz katere se ni NIKOLI dvignil. Enak sistem sva obdržala tudi, ko sva se zaposlila – ko je prišla plača, je šlo najprej več kot pol le-te na varčevalno. Po 8-ih letih varčevanja sva potem prodala še certifikate, ki sva jih (po pametnih nasvetih staršev) vložila v dobre firme – in kupila 3-sobno stanovanje v Lj brez kredita.

Brez kredita, samo kje pa sta živela tistih osem let? Vsak pri svojih doma ali kako? Saj zato se gre, ker onih osem let nista plačevala kaj veliko sta lahko prihranila. Tisti ki pa gredo takoj na svoje, pa morajo vzeti kredit, razen če plačujejo najemnino.

5 let v študentu, nato v najeti garsonjeri izven Lj

Če bi imeli otroke, potem ne bi mogli prav nič prišparati nekaj let. Le par brez otrok lahko med študijem in po njem kaj prihrani.

Midva sva za vsako stvar (ki ni nepremičnina) raje nekaj časa šparala kot pa jo kupila na vrat na nos. Ker vsak krdit nakoncu krepko preplačaš, psloh pa kakšnega za več let. Tako sva si kupila vso pohištvo, dva avta.

V približno 5 letih sva privarčevala cca 80.000 eurov, s tem, da sva imela plači nekaj nad povprečjem, a nikakor ne veliko nad povprečjem.

Hočeš reči, da sta vsak mesec prišparala 1300 eur?? Smem vprašati, koliko sta imela skupne neto plače takrat, da sta toliko prišparala v mesecu?

Hočeš reči, da sta vsak mesec prišparala 1300 eur?? Smem vprašati, koliko sta imela skupne neto plače takrat, da sta toliko prišparala v mesecu?[/quote]

Baje čisto majčkeno nad povprečno slovensko plačo (ki je danes okrog 900 EUR, če se ne motim) ;-))) Mon prenese vse. Razen če sta tudi ta dva imela vsak štiri službe, ali kako že gre.

kozlica: SEVEDA nisva imela otrok med študijem in par let po njem. a zdej je pa že to greh al kako???

Zakaj pa takoj napadaš? Samo napisala sem, da enostavno tega ne bi zmogli, če bi imeli takoj otroke! Najverjetneje sprašuje to nekdo, ki je imel otroke in ni mogel prav nič prišparati.
Očitno je to zate greh, če tako čutiš. Zame je to samo stvarnost.

Sva brez kreditov.

Partner je 7 let nazaj kupil stanovanje v zelo slabem stanju (45kvadratov), takrat nekaj čez 2 mio sit. Nekaj je imel prihrankov, pol so mu posodili starši. Do zadnjega tolarja jim je v manj kot 1 letu vrnil.

Pred tem je že 5 let delal 2 službi (redno + fušanje popoldne, celi vikendi), Zaposlil se je z 18-leti, živel skromno, se marsičemu odpovedal. S tem da je bila njegova bivša brez službe, imela sta majhnega otroka.

Čez nekaj let je z malo sreče še dokupil golo podstrešje in ko ga urediva se bomo razširili na 95kvadratov. Imava majhnega otroka. V 2 letih sva našparala 13.000 eur ki ga bova sedaj porabila za prenovo.

Partner še vedno veliko dela, večinoma vsak vikend, pri nas ni poležavanja, nismo zapravljivi. Najini plači sta cca. 2.300eur.

Od staršev sva dobila le jaz sušilni stroj, on pa pralni stroj.

Hočeš reči, da sta vsak mesec prišparala 1300 eur?? Smem vprašati, koliko sta imela skupne neto plače takrat, da sta toliko prišparala v mesecu?[/quote]

Baje čisto majčkeno nad povprečno slovensko plačo (ki je danes okrog 900 EUR, če se ne motim) ;-))) Mon prenese vse. Razen če sta tudi ta dva imela vsak štiri službe, ali kako že gre.[/quote]
Ja, če vi ne znate šparat, to še ne pomeni, da tudi ostali ne znamo. In če vas to frustira, je to vaš problem.
V tistih časih sva imela nekaj nad 2000 evrov skupne plače, živela pa sva v lastnem stanovanju, tako da štroška najemnine ni bilo.

Moja mama je pred tremi leti kupila novo 60m2 veliko stanovanje izven Ljubljane za 100.000€. Že naslednje leto so se enaka stanovanja prodajala po 130.000€. Ne zdi se mi, da imam slabo plačo – zaslužim 1600€ neto mesečno, pa bi v enem letu ne mogla privarčevati več kot 19.000€, če bi dajala na stran celo plačo; kje so še življenski stroški.(cena stanovanja je zrasla za 30.000€ torej bi realno pri varčevanju v enem letu izgubila)Ob tem, da cene stanovanj tako zelo rastejo, se ne splača varčevati v nobeni banki, tudi v skladih v enem letu nimaš 100% donosa, tako da jaz mislim, da se vsekakor bolj splača čimprej vzeti kredit, saj pri tej rasti cen enostavno z neko povprečno plačo ne moreš dovolj privarčevati oziroma se ti ne splača, saj vrednost denarja pada. Menim, da je bolj bistveno kolikor toliko kvalitetno življenje, seveda pa vsa čast tistim, ki ste privarčevali in imeli možnost za to. Verjetno se bodo s to krizo, ki prihja stvari obrnile tudi na trgu nepremičnin in bo varčevanje gotovo spet bolj aktualno, do zdaj pa menim, da se to ni splačalo (sploh, če se ti je mudilo).

Varčevala, vzela kredit, nekaj dobila 8delnice), ostalo sproti……

Začela sva tako, da sva parcelo kupila, nič podarjeno…

Je pa nekaj res. Če ne bi imela otrok:
-bi mi ostalo 22000€ ker ni vrtca,
-otrok tudi sam stane najmanj še 1000€ na leto, torej še 12000€,
-bila bi še vedno v majhnem stanovanju, ali bi ga celo kupila (in ga danes bolje prodala), kar znese najmanj 5000€ od najemnin,
-našel bi se čas za honorarno delo.

Imela bi najmanj vsaj 40000€ več denarja, začela zidat prej (kar bi bilo ceneje), in bi bila ta trenutek na istem kot sem sedaj s krediti.

pregovor velja: najprej štalca, pol pa kravca. Ampak se v življenju ne obrne vedno tako. Če nič drugega, nisem hotela reskirat, da pri 38 ugotovim, da ne morem zanosit po naravni poti. Je pa mal razlike, če začneš postopke pri 30 ali 38.

Ampak danes nama ni žal, da bova zaradi otrok preplačala kredite…..So se pa stvari drugače odvile na dobro in bolje..

Ker se rasla v družini z veliko otroki, mi je bilo že od malega jasno, da bom morala sama poskrbeti za svojo eksistenco in da finančne pomoči nimam od nikogar pričakovati. Po zaključenem faksu sem šla takoj v službo in začela šparat, privoščila sem si res minimalno, živela pa doma na kmetiji, kjer stanovanja seveda nisem plačevala, saj sem veliko fizično pomagala.Pri 29 sem se poročila, potem sva z možem skupaj šparala. Po rojstvu drugega otroka sva začela z gradnjo hiše, še prej sva plačala parcelo. Dober mesec pred rojstvom tretjega fanta smo se pri mojih 35-letih selili v novo hišo, v kateri smo sedaj že 3 leta. Po vselitvi smo naredili fasado in uredili okolico hiše. Povem še, da v življenju pufa še nisva imela. Je pa res, da samo z redno plačo, kljub šparanju ne bi tako hitro prišla do svoje hiše, saj sem jaz še precej delala dodatno. Stroške za hišo sem si vsekozi beležila in znašajo slabih 200.000 eurov. Še sama skoraj ne moreva verjeti, da sva res toliko prišparala.

Zato še kako velja, da kjer je cilj, je tudi pot.

Kaki s.p.-ji, če mal še fušaš…se da v kakih 10 letih prišparat za nakup čisto nove hiše za nekje 300.000€. Ampak v tem času je fajn, če imaš možnost si uredit kako nadstropje v hiši staršev. Se pravi, da že tja vložiš nekaj denarja, npr. 10-20.000 €. To seveda govorim za pare, kjer je še ena plača.

Dam ti 20% zaslužka, če mi lahko poveš kje in kaj “lahko poleg službe še malo fušam”, da bi poleg minimalca zaslužil še dodatnih 30.000 evrov na leto. Minimalec gre pretežno za položnice.
Ma kaj 20, 30% dobiš.

Govor je o sposobnih.

Lolek, hišo sem že dokončal. Na jetra mi gredo brezvezni nakladači tvoje sorte.
Dela se primi.

Sposobni. Uauuu. Kaj se spada, šverc z drogo, neplačevanje izvajalcem, prodaja orožja…..ti kar povej. Sposoben sem dovolj.
Prosim za nasvete, naslove in predvideni zaslužek. To ti pa ja ne bo težko. Takoj sem videl, da te je sama dobrota, OGROMNA pamet in pripravljenost pomagati soljudem v vsakem trenutku.
Še malo pa boš svetnik.

Bravo, dobri človek!

No vidiš, da se tudi z minimalcem da.

Vse se da ce se hoce! Vsem priporocam knjigo :” Bogati ocka, revni ocka” se posebaj pa pujsipepi ce si bo lahko vzela cas da izve in se nauci nekaj novega:)