kako vam je uspelo zgraditi hišo/kupiti stanovanje brez pufa?
ja, seveda najlažje je obsojaat. Najprej se kategorično vsujete, da se NE DA ZIDAT brez kreditov, zdaj obsojaš, ker delata/sva delala po tri službe hkrati in prinesla domov 6000€. Tudi onadva najbrž nebi zaslužila več kot 2000€ če bi delala samo eno službo, tako pa…. In pregovor s polno ritjo je lahko….. v tem primeru velja za tiste, ki dobijo denar od staršev, sorodnikov, podedujejo parcele, ne pa za tiste, ki denar zaslužijo na pošten način s svojim delom.
Kdo ti je pa kriv, da se ti ne da delat več? Kdo ti je pa kriv, da si si izbrala šolo, s katero lahko opravljaš le eno službo hkrati? Kdo ti je pa kriv, da si se redno zaposlila (ker nisi upala tvegati), kdo ti je pa kriv…….?
Vse se da: trenutno sva hišo ometala, dala notri talno gretje, tlake in strope. Brez enega kredita. Kako? Moj mož je prej pridno varčeval cca. 8 let. Do drugega leta se imava namen seliti. Hiša je velika cca. 240 m2, pa nikjer pri materialih nisva varčevala.
Res je, da če ne bi imela prihrankov od prej, da bi najbrž res vzela kredit. Tako pa sedaj gradiva hišo, živiva v 80m2 velikem stanovanju, na morje greva nekje 2x letno po 1 teden, pa še par vikendov, imava 2 motorja,…. Skratka, vse se da če se hoče.
No recte kar hočete, ampak ravno na tak način kot je napisala midva sva bla brez pufov, se da. Je pa dejstvo da večina pri 18-ih ne razmišlja o svojem domu. Jaz sicer delam od 16-tega leta, in se sama živim od konca srednje šole, razen da sem imela streho nad glavo, za katero sem plačevala stroškov. Nihče mi nikol ni nič dal ali plačal.Niti maturantskega izleta, niti,izpita za avto itd. Torejbrez kakšnih potovanj bi privarčevala več, oz. bi prej prišla do lastne strehe nad glavo.Tako mi je pa uspelo sami, sicer žal brez partnerja ustvarit 80m2 veliko stanovanje brez pufa-pri 32-ih letih. Ja se je blo treba odrekat, ampak če bi me doma vzgojili, da je treba varčevat za svoje stanovanje itd. torej da bi ta filing imela prej, se da.Tko sem pa preveč trošla za zabave in cunjice, pa sej mi ni žal, tud živet je treba, ampak tko bi bla pa mogoče v hiški oz. če bi imela partnerja, ki bi delal tako kot jaz, bi definitivno imela hiško (čeprav niti ne vem če si jo želim). Aja, moj dohodek je pa neko slo povprečje (preživnina pa 75eur) in večina privarčevanega je iz časa pred otrokom.
Skratka da se, je pa težko. Včasih si od vsega tega, za vse sam, pošteno utrujen, ampak meni dom ogromno pomeni.
ja, seveda najlažje je obsojaat. Najprej se kategorično vsujete, da se NE DA ZIDAT brez kreditov, zdaj obsojaš, ker delata/sva delala po tri službe hkrati in prinesla domov 6000€. Tudi onadva najbrž nebi zaslužila več kot 2000€ če bi delala samo eno službo, tako pa…. In pregovor s polno ritjo je lahko….. v tem primeru velja za tiste, ki dobijo denar od staršev, sorodnikov, podedujejo parcele, ne pa za tiste, ki denar zaslužijo na pošten način s svojim delom.
Kdo ti je pa kriv, da se ti ne da delat več? Kdo ti je pa kriv, da si si izbrala šolo, s katero lahko opravljaš le eno službo hkrati? Kdo ti je pa kriv, da si se redno zaposlila (ker nisi upala tvegati), kdo ti je pa kriv…….?[/quote]
Bi te ozmerjala z živaljo, pa je preplemenita. Ne boš verjela, so določeni, ki so srečni, da lahko dobijo eno službo, ne pa tri!
zamera na tretjo
verjamem, da ste/so tudi taki, ki ne dobite službe in še enkrat povem, da za to nisem jaz kriva in me nima pujsa pepa nobene pravice zmerjat ali obsojat da je s polno ritjo lahko s… In še enkrat: nisem ti jaz kriva, če nisi hodila v pravo šolo, ali te šefi ne vidijo kot dovolj sposobno, da bi te zaposlili. Jaz in mož sva z lahkoto dobila po tri službe, danes delava vsak po eno, in v tem trenutku lahko spet začneva delat na treh mestih. ZATO, KER SVA SPOSOBNA. Ker sva se izkazala za dobre delavce.Sem zagovornica tega, da je služb še vedno dovolj, a le za sposobne in pridne.
ja, seveda najlažje je obsojaat. Najprej se kategorično vsujete, da se NE DA ZIDAT brez kreditov, zdaj obsojaš, ker delata/sva delala po tri službe hkrati in prinesla domov 6000€. Tudi onadva najbrž nebi zaslužila več kot 2000€ če bi delala samo eno službo, tako pa…. In pregovor s polno ritjo je lahko….. v tem primeru velja za tiste, ki dobijo denar od staršev, sorodnikov, podedujejo parcele, ne pa za tiste, ki denar zaslužijo na pošten način s svojim delom.
Kdo ti je pa kriv, da se ti ne da delat več? Kdo ti je pa kriv, da si si izbrala šolo, s katero lahko opravljaš le eno službo hkrati? Kdo ti je pa kriv, da si se redno zaposlila (ker nisi upala tvegati), kdo ti je pa kriv…….?[/quote]
Tisti, ki imamo “samo” eno sluzbo, smo torej leni in nesposobni. In se “nam ne da delat vec”. V drzavi, kjer je povprecna placa 800+ EUR, ti zmerjas z lenimi in nesposobnimi ljudi, ki imajo manj kot 6000 EUR prihodka na par. Daj se malo spusti na tla.
vse je stvar prioritet, organizacije, sposobnosti.
Nekdo lahko morda brez težav in kreditov kupi hišo nekje na podeželju, zmanjka pa mu za 2ss stanovanje v Ljubljani. Pač odločit se je treba, kaj so prioritete in ne it z glavo skozi zid. je treba iskat alternative, če ne moremo imet tistega, kar smo si zabili v glavo.
ding dong, saj se strinjam s tabo. Samo, če par skupaj zasluži 1500€, tukaj pa na zastavljeno vprašanje odgovarja, da SE NE DA kupiti stanovanja brez kredita (ali celo zgraditi hiše), sem hotela samo prikazati primer, da se da. Tukaj je cel kup MON-ovk, ki so prepričane, če njim ni uspelo, da se enostavno ne da. Pa naj gre za moža, otroke, hišo, ali pa kaj tretjega. Samo dejstva za nasprotno sem hotela predstaviti. Vsakemu lahko uspe, če si upa vstat iz povprečja. Vprašaj te gospe, koliko si jih upa pustiti službo, pa iti na s.p. (kjer je socialna varnost vprašljiva, kjer moram delati za tisto, kar zaslužiš, kjer si delo in posledično zaslužek iščeš sam). Ti kar jaz odgovorim. Nobena. In ja. Služb, kjer bi od osmih do štirih zaslužil 3000€ ni, in ne rastejo na drevesu, ali pa so res zeloooooooooo redke. No, jaz je nisem imela, in zato tako TRMASTO VZTRAJAM NA SVOJEM MNENJU.
Mi smo pa prodali babičino hišo, ker je babica šla v dom.
Kupili smo stanovanje. Pač si ne želimo vsi hiše in vsega kar spada zraven.
Smo bolj na komot in ker živimo blizu šole trgovine, športne dvorane odpadejo stroški za bencin in potrošeni čas.
Ko bo prišel čas pomagati otrokom bomo pa prodali stanovanje in kupili garsonjero. Le kaj več potrebujeta dva 60 letnika.
Po rože bom šla v cvetličarno in na sprehod v gozd.
Mož bo bral časopis namesto tečnaril da je že zopet treba kositi travo okoli bajte in mene ne bo bolel hrbet, ker morajo gredice zgledat kot iz revije.
Ja pa klepetala bom na MON-u.
Pritrjujem “midva sva bila brez pufov”.
Sicer pa poznam veliko moje generacije (skoraj 30-ta leta), ki so mnenja, ki je bilo tu izpostavljeno “danes se ne da, včasih je bilo pa vse tako lahko”, in – sklepam, da zato – trošijo za popolnoma nepotrebne stvari.
sAMA sodim med tiste, ki ima plačo pod povprečjem pa se da ogromno privarčevati, če se le človek odloči, kaj so njegove prioritete. Oklestiti stroške na nujne, tiste, ki spadajo med razmetavanje, je pa obilo – že pri vsakdanjih stvareh: cunjice z “znamko”, kozmetika, kozmetične storitve, avto …
Tako da, malo objektivno pogledati na lastno izbiro, čeprav je lastno “razmetavanje” najtežje pošteno sodit, kajne …
Če imaš 500E plače bodi toliko pošten do sebe in otrok in nehaj sanjati o hiši.
Otroci ti bodo hvaležni, ker zdaj potrebujejo izlete, počitnice in kako pico in ne cele vikende med malto in mešalcem.
Ko odplačaš puf in si končno v sanjski hiši otrok itak ni več doma in ostaneš sam.
To je usoda veliko slovenskih družin.