Hči ima zamstke anoreksije…pol leta se dajemo okrog tega.Stara je 16 let. Perfekcionist. In ji skupaj z svetovalnico in psihologinjo poskusamo pomagat…pa mi je psihologinja rekla, naj jo bolj na zrdo…da v druzini ni problema, da ne pritiskamo nanjo ali kar koli, da je tak karakter…jo je včeraj kar na grdo…da bo šla v bolnico in da bo somo lezala, da bom jaz stala skos zraven in naj je…me je kr sok. Povsod pišejo da na lepo, ona pa je rekla, da tukaj bo treba na trdo…da se že preveč vse vrti okrog nje in da ji to paše. .Kaj menite vi? Hvala

Pozdravljeni,

ne glede na to, ali gre za iskanje pozornosti ali najverjetneje – reševanje drugih težav in komuniciranje preko hrane, ima vaša hčerka na nek način “korist” od motnje, zato jo vzdržuje in ne želi sodelovati. Vse kaže, da ni motivirana za to, da bi nekaj spremenila in to boste na silo težko dosegli. Bolj, kot da jo začnete obravnavati “na trdo”, vam svetujem, da se najprej usedete in temeljito pogovorite. Hčerko postavite pred dejstva in sporočilo naj bo zelo jasno: povejte ji, da pri njej opažate znake anoreksije in navedite katere in ji tudi povejte, zakaj mora stvari spremeniti in kako to vpliva na njeno življenje. Iščite predvsem vire motivacije v stvareh, ki jih rada počne – ima kakšen hobi, ki ga je zaradi anoreksije opustila, morda kakšne prijatelje? Najdite nekaj, kar ji v življenju daje zadovoljstvo in ji povejte, da bolna tega ne more početi. Tudi, če naletite na negativen odziv, vztrajajte in pogovor ponovite večkrat, da bo v sebi razmislila.

Če boste stvari poskušala reševati na silo in s prisilo v hranjenje in počitek, boste najverjetneje dosegla kontra učinek – skrivanje hrane, telovadbo na skrivaj, saj bo razvila druge načine, da bo dosegla tisto, kar ji v mislih narekuje motnja. Bolje je graditi na odkritem odnosu in zaupanju, čeprav takoj ne bo učinka.

V primeru, da pride do tako drastičnega padca telesne teže in shiranosti, da je ogroženo njeno življenje pa je nujno, da obiščete osebnega zdravnika, ki jo bo napotil v bolnišnico, kjer jo bodo telesno okrepili. Okrevanje je zelo dolg proces, poleg fizičnega, je potrebno tudi psihično in predvsem čustveno okrevanje in učenje novih načinov za soočanje s težavami.

Na pomoč se lahko obrnete tudi na nas – društvo Svetovalni svet in hčerko pripeljete na individualno svetovanje. Naš pristop ne temelji na prisili, ampak na zaupanju med svetovalko in osebo z MH. Skupaj iščemo sprožilne dejavnike motnje, se jih naučimo prepoznavati in skupaj razvijemo nove načine na soočanje s težavami. Motnja hranjenja je največkrat način reševanja drugih težav v ozadju, ki jih je nujno odkriti ali pa način izvajanja nadzora nad življenjem.

Želim vam uspešen pogovor s hčerko in ne pozabite, da je potrebno vztrajati. Težave, ki trajajo dlje časa, ni mogoče rešiti čez noč, tudi hčerka potrebuje čas, da predela zadeve. Spodbudite jo, da najde pomoč pri nekomu, ki mu zaupa in ji viša motivacijo. Veseli bomo, če se boste še kaj oglasili in sporočili, kako vam je šlo.

Anja Murovec, društvo Svetovalni svet