Kako ukrepati?
Pozdravljeni!
Z veseljem prebiram vaš forum. Tudi sama bi vas vprašala za mnenje o nastali situaciji.
S fantom sva bila skupaj 10 let, vendar še nisva skupaj živela. V teh letih je bilo veliko vzponov in padcev kot v vsaki zvezi. Veliko sva se kregala zaradi tega, ker je on veliko delal in malokrat našel čas za naju. To leto pa je on kupil stanovanje, da bi se skupaj preselila, da bi videla, kako nama gre, če skupaj živima. Vendar se je pred mesecem, ko bi se naj skupaj preselila, odločil, da greva narazen, ker se mu ne da več kregat. Rekla sem mu, da bi res lahko poskusila skupaj živet, pa bi potem videla kako in kaj, on pa tega noče več. Klicala sem ga tudi po telefonu in prosila, a me je mrtvo hladno odslovil.
Zanima me, ali ga še naj pokličem, ko bo preteklo nekaj časa, ali naj ga pustim pri miru. To sprašujem zato, ker sva pa le bila 10 let par in mislim, da bi nama lahko dal možnost, da skupaj zaživima. Od tega so minili 3 tedni, jaz pa čakam, da si bo premislil in me poklical. Rada ga imam in verjamem, da ima tudi on mene rad, zato ne razumem njegove odločitve. Kaj mislite vi?
Lep pozdrav!
Lepo pozdravljeni!
Kot opisujete, ste s fantom skupaj deset let. Imela sta cilje za skupno življenje, pa so se vam vsi upi in hrepenenja po skupnem življenju porušili, saj se je partner odločil, da odide iz tega odnosa. Vse se je začelo, kot pravite s trenutkom, ko bi morala skupaj zaživeti. Kot opisujete je vaš fant tudi veliko delal in imel malo časa za vajin odnos. V tej zgodbi čutim veliko strahu pred bližino, saj je vaš partner vedel, da se bo veliko stvari spremenilo, ko bosta skupaj zaživela. Ustvariti si skupno življenje, pod isto streho, prinaša s seboj popolnoma drugačno dinamiko odnosa.Vaš partner bi tako moral v odnosu z vami prečutit stiske in tesnobo, od katere beži v delo in si ne zmore ustvariti skupnega življenja z vami. Lažje mu je, da živi sam, kot pa, da bi čutii v odnosu tiste bolečine in stiske, ki ga spominjajo na dom. Ne vem, kaj sta doma doživljala, kaj sta prinesla s seboj in kaj je tisto, kar si prebujata in je zelo boleče, da sta zbežala drug od drugega ter vama preprečuje, da bi stopila v intimnejši in zrelejši odnos.
Najverjetneje vam je zelo težko čakati, da vas bo fant poklical in se odločil drugače. Odgovor, ali ga boste čakali ali poklicali, imate samo vi. Samo vi resnično čutite, kaj narediti po deset let trajajoči vezi. S tem, ko čakate, ostajate v negotovosti in nesigurnosti, ostaja pa vam tudi veliko bolečine, predvsem pa žalosti. Morda vaš fant potrebuje samo čas, saj je skupno življenje zanj najverjetneje velika sprememba. Veliko stvari sta že preživela skupaj, veliko je spominov in tudi težkih trenutkov, ki so vaju povezali. Če bosta uspela najti pot za težave in stisko, ki se je odprla med vama, bosta zrastla in se notranje še globje povezala. Vsaka razrešena stiska v odnosu je pot za bolj sproščen, lepši in zrelejši odnos
Upam na vse dobro za vas in za vaju oba.
Imejte se lepo.
Sabina Stanovnik
spec. ZDT
Midva-zakonski in družinski center, Ptuj
tel: 041/867-856
e-mail: [email protected]
Sestrica, zdravo!
Iz tvojega pisanja se da razbrati, da je fant zaključil z odnosom. Kje tiči vzrok? Če gre za prenehanje ljubezni z njegove strani, potem je zadeva zanj končana, medtem ko se boš morala ti še spoprijeti s prebolevanjem in končno sprejeti dejstvo, da nista več fant in dekle. Ko ti bivši fant daje signale, da te nima več rad, je to dejstvo res težko sprejeti, toda počasi tudi razpad dolgoletne veze prebolimo.
V kolikor pa pri njem gre za strahove pred poglabljanjem partnerskega odnosa, potem ljubezen sploh ni ugasnila, niti s tvoje niti z njegove strani. Od tod dalje lahko gradita skupnost, toda ne več na taki osnovi kot doslej, ampak na čisto novih temeljih. To pomeni, da ne bosta več vkopana vsak na svojem bregu, od koder bi še naprej napadala drug drugega in za vsako ceno branila svoja stališča! Skupnost bi bilo za postaviti na podstat razumevanja, kjer drug drugega poslušata in tudi slišita, vidita in tudi opazita, občutita in tudi dojameta! Mislim pa, da vidva ne bi bila zmožna takega dialoga brez predhodne terapevtske obdelave.
Vse dobro!
Zdravo!
Hvala lepa obema za odgovor.
Moram povedat, da verjetno ne bova našla poti iz nastalih težav, ker sploh noče komunicirat z mano. Zanj je vse končano. Povedala sem mu, da sem pripravljena it h kakšnemu terapevtu po pomoč, on pa seveda ni.
Zdaj si moram dopovedat, da je zares konec in pač živet naprej. Vem, da ne bo lahko in da bom morala sama skozi to. Ampak tudi to je življenje.
Lep pozdrav!
Pozdravljena Sestrica!
Težko je, vem. Sem v zelo podobni situaciji. S partnerjem sva bila skupaj 11 let, zadnji dve leti sva skupaj živela. Pravzaprav je bilo vse ok. V zadnjem času sem jaz začutila, da bi imela otroka. Pa se je odločil, da on sploh ne želi otrok in da bi pravzaprav rad bil sam ter da ne želi več biti z mano. Enostavno se je odločil in za njega je bila 11 letna zveza končana. Bila sva solastnika stanovanja. Vsak pol. Jaz sem mu odprodala svoj delež in se odselila. Zelo je težko… Komaj mesec dni je minilo od tega in ne mine dan, da ne bi jokala. V službi še nekako gre, popoldan in zvečer pa je zelo težko. Počasi se postavljam na svoje noge in skušam gledati naprej…
Želim ti obilo moči, da greš naprej…