Gitta Anna, Carmina nima družboslovne, ampak najvišjo možno naravoslovno izobrazbo, zelo rad pa dela pod krinkami. Zdaj je jasno pred čem umikam sebe in svoje otroke.

Veliko poguma boš potrebovala, draga Najram!
Zelo me je pretresla tvoja zgodba in sprenevedanje tvojega moža- upam, da bo kmalu izgubil ta naziv!
Vse dobro ti želim, iz vsega srca!

Pa še to: po boleči ločitvi in s hudimi občutki krivde (beri: oprano glavo) sem nekaj časa hodila k čisto običajnemu družinskemu terapevtu. Nikoli nisva omenila osebnostnih motenj, postavila nisva nobenih diagnoz, pa vendar mi je dal jasno vedeti, da obnašanje bivšega moža do mene ni bilo sprejemljivo.
Res, ni važno, ali ima tvoj partner kakšno diagnozo ali ne. Ni ti treba prenašati trpinčenja in pika!
Kar je napisal “Carmela” glede (ne) objektivnosti prizadetih žensk, pa je pri meni držalo: prvič nisem prišla k terapevtu z objektivno zgodbo! Še dolgo sem opravičevala bivšega moža, še dolgo sem mu želela pomagati, še dolgo sem za vse krivila sebe. Rabila sem čas, da sem terapevtu sploh lahko povedala za kakšne bolj čudaške stvari, ki sem jih doživljala.
Svojega terapevta se spominjam z vsem spoštovanjem in hvaležnostjo, pa še danes ne vem, koliko sploh pozna osebnostne motnje.
Vse dobro, draga Najram! Poišči pomoč!

Več kot očitno mu (ji) tudi najvišja možna naravoslovna izobrazba ne pomaga, saj smo ga (jo) spregledali.
V svojih postih je naredil(a) čisto preveč momsterskih napak oziroma navedb (nekaterih od njih v mojih zapisanih opažanjih nisem niti omenila) tako, da “zunanje okolje” težko zamegljuje pri svoji manipulaciji. Uspeva mu (ji) le še za štirimi stenami, pa še to je vprašanje koliko časa.
GittiAni kot moderatorki predlagam, da poste gospe strokovnjakinje Carmele ne izbriše, da bodo vsem bralcem na tem forumu na ogled kot primer, kako bujna je domišljija in kakšnih pristopov vse se lotijo ljudje o katerih na tem forumu govorimo.

Spoštovani vsi dobronamerni in dobrohotni udeleženci tega foruma!

S pisanjem “Carmine” smo doživeli lekcijo” v živo”, bi se lahko reklo in iz nje se lahko tudi kaj primernega naučimo predvsem zase…

Razmišljala sem kako bi pomagala “najram” iz njene zelo zapletene situacije, zavedajoč se ob tem spoznanja o vseh negativnih posledicah, ki jih je življenje v teh letih pri njej naredilo. Z velikim olajšanjem sem potem prebrala odgovor moderatorke GitteAne, ki v uvodu “najram” svetuje (navajam): “Najram nisi edina, ki je v takšni situaciji in obstaja mnogo poti ven, pa tudi pomoči. Sama ne zmoreš zato najdi pomoč. Pojdi do zdravnice, da ti da napotnico za psihologa ali psihiatra ali psihoterapevta, ki ti bo pomagal, da se sestaviš in ti stal ob strani…”

No in na tako, po mojem mnenju, iskreno, dobrohotno in predvsem modro zapisane besede moderatorke, naj bi se našla neka “kvazi” psihoterapevtka “Carmina”… To mi je dalo močno misliti. Vsi komentarji in potvarjanja resnice, kjer na drugi strani ni možen dialog, so zame že v osnovi vprašljivi…

Spomnila sem se na nekaj znanja iz Transakcijske ananalize in na sloviti Karpmanov dramski trikotnik (Žrtev – Preganjalec – Rešitelj!). Najhuje ob vsem je, ko se včasih enostavno ne zavedamo, kdaj se lahko zapletemo v nadvse poguben in nezdrav dramski trikotnik, kjer se v odnosu med ljudmi lahko ogromno dogaja (zlasti pri zapletanju čustev!), vendar pri tem ne pride prav do nobenih rešitev. Izkušena oseba bi na primer temu rekla: “O, tu se pa EGO pase! “… Zato se je dobro tudi na temo “dramskega trokotnika” kaj več poučiti v dostopni literaturi (nekaj malega je o tem omenjeno celo na internetu!), saj ko se zapletemo v te nezdrave igre, običajno ne vemo kaj se dogaja in zato porabimo veliko energije (na primer, da branimo sebe in svoje delo!), in pri tem ne rešimo prav ničesar.

Kljub vsemu je dobro, da se iz tako “boga obsegajočih” in superiorno zapisanih komentarjev poskušamo učiti zase, saj je to lahko naš vsakdanjik… Včasih pa se mi zdi, da jih je nujno tudi brisati, saj lahko prinesejo več škode kot koristi.

Najram! Znašla si se v pospešenem zorenju. Ponovila bi ti že napisan nasvet GitteAne in zraven dodala še mojo misel: Sedaj se gre izključno zate in za tvoje otroke. Včasih potrebujemo, da se znajdemo čisto na dnu reke, da se lahko odženemo od tal in dvignemo na površje… Zato naj ti bo osrednja misel, iskanje pomoči. Piši si dnevnik, beleži dogodke, čimprej poišči stik z zelo strokovno usposobljenimi osebami ali na skupini za pomoč svojcem oseb z MOM… Poti je veliko in so bile omenjene tudi tu na forumu. Še naprej ostani z nami.

Drugače pa, pozdravljam vse dobro v vsakemu posebej in vse dobro tudi v meni, ki ob takih dogodkih posebej pride do izraza. Hvala vsem, ki kakor koli pozitivno prispevate k temu forumu. Lp Odmev

Meni je vsekakor zelo čudno, da nekdo prevzame identiteto nekoga drugega (psihologinje…)
OK, tukaj vsi pišemo pod psevdonimi, morda kdaj tudi izpustimo kako podrobnost, da nas ne bi v javnosti prepoznali… Ampak da bi v celoti prevzeli tujo identiteto, mi je pa zelo mimo!! Da ne rečem bolno!
No in zdaj lahko čakamo, da bo “Carmela” prevzel še identiteto svojih otrok in napisal še nekaj romanov v njihovem imenu.
Če pa bo res zahteval od njih, da potrjujejo njegovo resnico, moram reči, da je bolno tudi to! Vpletati otroke, tudi mladoletne, v spore staršev, zahtevati od njih zaščito zase… Nimam besed!

Sama mislim, da psihiater po enournem obisku ne more dati zanesljivo diagnozo, da je nekdo MOM ali pa katero drugo. Jaz sem našla kar nekaj stvari, ki so me spomnile na moj zakon. Moj bivši mož je imel tudi povprečno vsaj 1 na mesec izpade kričanja, groženj, nasilja itd. Dobesedno se mu je strgal film. Potem so bili z njegove strani tihi dnevi, potem pa preobrat in kot da teh dni ni bilo. Seveda z njim ni bilo nič narobe, narobe je bilo z mano. Najbolj narobe pa, komse,mse odločila ločit od njega.

Tudi mene je zmotilo, da se lahko nekdo tako vživi v vlogo nekoga, ki sploh ni. Sem dobila kar kurjo polt.

Rein vsekakor potrebuješ tudi ti pomoč. Vse te projekcije dejanj sem doživljala sama, vse kar je moj bivši mož počel, je potem hotel pripisati meni.

Ko se nisem več šla njegovih igric, sem bila tudi jaz po njegovem za v Polje, nora ženska.

Od kar sem ločena, imam mirno življenje brez stresov in izpadov. Predvsem pa delam na sebi, da se rešim travm zakona z človekom, ki bi me je poniževal in zaničeval. Ponosna sem nase, da sem uspela odit od tirana, čeprav sem bila v zakonu dlje od tebe.

Vsekakor najprej delaj na sebi, s tem boš nabolj v pomoč otrokom. Ne jih pa uporabljat kot orožje za dosego svojih ciljev.

Rein, Carmela ali kdorkli že ste, tale forum je namenjen bližnjim, ki imajo nekoga v bližini, ki ga doživljajo kot težavnega in imajo z njim probleme podobne MOM ali NOM ali pa nekoga, ki tako diagnozo že ima.

Ker po izkušnjah iz tujine ni dobro, da se osebe, ki imajo značajske poteze MOM in njihovi svojci znajdejo na istem forumu, ker različno doživljajo njun odnos in potrebujejo različne rešitve, smo se tudi tukaj odločili, da naredimo še en forum, za tiste, ki sumijo ali imajo MOM ali so jih tega, kot vi pravite, obožili drugi. Tam je tudi strokovnjak, ki vam lahko da nasvet, kaj sedaj s tem storiti.http://med.over.net/forum5/list.php?469. Pepričana sem, da vam bo znal odgovoriti na vaša vprašanja.

Vsekakor pa tu ni prostor za to, da se boste spravljali na vašo dosedanjo sopotnico in še manj, da v to vlečete še vaše otroke. Ona vidi, kar vidi, doživlja, kar doživlja in ima do tega vso pravico, tako kot imate vi pravico, da svet vidite, kot ga. Nikogar na tem svetu pa nimate pravico prisiliti, da svet doživlja ali razume na način ,kot ga vi. In tukaj ni prostor za družinska obračunavanja, tu lahko pomagajo zgolj strokovnjaki.

Ker sem že prej povedala, da takšnega načina komunikacje, kot se ga poslužujete, tukaj ne bo, sem vaš zadnji post izbrisala in tu ne boste več objavljali, saj bo vsak vaš poizkus brez razpravljanja izbrisan. Svetujem vam, da ne poskušate niti pod drugimi imeni, ker bom v tem primeru to jemala kot nadlegovanje in bom sprožila vse potrebne ukrepe.

GittaAna

Rein, pozdravljen! Napisano se mi je zdelo nekoliko bolj prepričljivo oz. je končno vseeno ali je to tako ali ni. „Ja, ena Velika rit si!“, si ne morem kaj, da ob tem ne izrečem sodbe, sploh pa še, če zapisano vsaj kolikor toliko drži. Le ti in Najram vesta, če je tvoje razkritje tudi dejansko resnično. Vseeno sem zapisano razumela kot zapisano drugo plat medalje. Razumljivo je, da vsak vidi svojo resnico in vsak v sebi nosi svojo notranjo plat medalje. Če je temu vsaj približno tako, sta pač oba padla na izpitu medsebojno dialoške komunikacije. Včasih življenje samo poskrbi, da se vse sesuje na koščke, da se končno le PREBUDIMO… Kot razumem imata štiri otroke (2 celo polnoletna, 2 mladoletna)… Edino zgledi vlečejo…

Vidva oba bosta morala sama (brez otrok!) ugotoviti, ali je skupna pot še možna ali ne. Kljub temu pa, če le eden misli, da ni možna, potem skoraj zagotovo ni možna, saj ga drugi s svojimi DEJANJI tega ni prepričal. Življenje vaju sedaj oba kliče k dejanjem, pozitivnim dejanjem, ker le tako bosta lahko sebi, predvsem pa otrokom dokazala, koliko pozitivnega je v vaju. Samo dejanja štejejo, edino dejanja vabijo ali pa močno odbijajo. Lp Odmev

Nisem prebral “Rein” posta, tiste prej pa ja, in se samo drzim za glavo. Pa vseeno to samo potrjuje, da med nami res zivi ena posebna kasta ljudi, ki so preracunljivi, bistri, neustavljivi, brez vesti, sramu, in delujejo samo v smeri “zame najboljse” ne glede na vse statiste okrog sebe, pa naj bo to partner, otrok, sodelavec, sosed, sorodnik…

in to mi je grozno, kako nas cloveski kao brihtni svet to dopusca.

ampak verjetno je res to, da nase cloveske vrline, pomagati drugemu, potrpeti, odpustiti, etc…vse to kar nas dela cloveske, so hkrati nasa najvecja rana. Za take MOM ljudi. Pa saj niti ni bistveno ali je to mom ali ne, ker teh nians se najde pri dosti tipih ljudi, mislim, da ce bi vzel 100 uspesnih vodij/politikov/direktorjev etc… (pa iskreno ne mislim delati nikomur krivice), in tudi med nasimi partnerji/zenami/mozni, bi bil kar visok odstotek tega. Pa verjetno je ze vedno tako bilo, samo da sem pac jaz v tem mojem zivljenjskem obdobju to moral spoznati. Ce pa ne bi, bi verjetno vsakdo izmed nas se vedno nekje lepo zivel v nevednosti in si rekel, “hja, enemu pac malo bolje uspe ali tisti sosed ima pa res malo bolj tezavno zeno”…

skratka, tale forum je res dobro branje za vse, da si malce pospravijo tisto osnovno po podstresju in da smo vdi bolje pripravljeni, seznanjeni in da znamo bolje odreagirati. Zdaj, ne pa ko bomo 70 letniki in bomo “modri” 🙂

lp SVO

Carmela al kaj že
Poskusi ti živet z takim partnerjem, ne vem kako je lahko bujenje otroka starega 5 let sredi noči s stavki:

“Punčka moja zlata, ubil se bom, ker tvoja mamica ne mara mene in ker je tvoja mamica slaba, bolana v glavi…. … ” in z vsako dnevnim žaljenjem in kričanjem pred otrokom boljše kot ločitev ?
Taki ljudje se nikoli ne spremenijo, niti po milijon urah terapije ne….. pa zato, ker je on MOM, naj otroci hodijo na terapije ???
Terapevtka si ??? Zato pa je naša država tam kjer je ker lahko eni TEORETIKI napiflani solijo pamet vsem

Nimam veliko denarja, ampak tebi bi prav plačala, da greš z mojim bivšim živet nekam za 5 let ( res… vse stroške vama krijem, kredit si vzamem ) ….. pa da vidimo , mimogrede, nisem samo jaz opazila da je nekaj narobe z njim, še dve za mano sta mu ušle!

Se strinjam s carmelo… Sem moški in sem imel zensko ki sem jo ljubil… Njen odgovor nekje na koncu je bil, to ne bo več dost oz. nič ni blo dost na koncu. Tudi to da nisem sav studirat ker sem se odloco za najno skupno pot, ki pa je sicer tezja (vsaj za mene) kot koncati fax :).. Pogresam konkretne primere teh zensk v stiski, konkretne situacije… Velik tega sem preposlušo kok sem slab, kok mi je vse tezk nardit za njo.. Kar se mene tice sem na koncu narediv in spremeniv vse. Na ljubezen gledam tako da nekomu nekaj odpustis ko naredi narobe in mu pustis da to popravi za tebe. Enako velja za drugega partnerja. Ta punca je govorila kako ji je tezko, kako ne more vec… Sam sploh nisem razumel zakaj, kaj manka, kaj delam narobe… Odgovor na kaj sem narobe naredo je biv: ti si debil, nic ni od tebe 🙂 ni blo odgovora kaj sem naredo narobe 🙂 skos samo jamranje in stokanje, obtozovanje in zalitve… Brez podlage! Brez kaksne utemeljene razlage, vse na prazno…
Ko sem spremeniv kar jo je motl se je pojavla nova tezava in spet nova in nova! Nikol v redu nikol zadovolna! Pa ce sem na glavi stav:) Na zadnje sem se mogu odlocit med odhodom oz stavkom kot je: ti si za zarezat… Takrat mi je blo ze vseen, ker je blo enostavno nemogoce! Tako da mislim da je najpomembneje da nastavimo ogledalo najprej sebi in se zazremo vanj ce smo tega sposobni!!

Nekaj mojih primerov: nenehno sprasevanje ali se mi zdi lepa, govorjenje kako je popolna in da ima vse prav. Niti enkrat ni mogla izrect stavka: zasrala sem, to se ni zgodil v treh letih, razen 1x ko sem reko da grema narazen :). nekega vecera sma sla na obisk njenim prjatlim, ko sma hotla it skozi vrata se je zjokala ces, da bo tam neko dekle ki je zelo lepo 🙂 financno je odvisna od svojga oceta- vsakic ko je prsla od njega je doma povedala kok je ate reko da more bit. Jst se s tem ne strinjam, verjetno se bo najprej pogovorila z mano ane? Veckrat sem ji reko da imam obcutek kot da tekmuje z mano. Njen zadn stavek v najni vezi je bil: ce bi biv pravi moski bi me zaposliv! Zaposliv jo je njen oce, ki jo je kot otroka zapustiv! Dekleta pogresam konkretne primere kaj so vam ti moski naredil! Ko sma koncala je hodla k moji druzini in razlagala kolk sem grozn, u bistvu je lagala, ko sem jo srecal sem jo opraso ce se picuti kot zrtev najnega odnosa? Odgovor: ja!

Danes ko sem prebral vse mogoce v teh motnjah, razumem vse njene odzive, reakcije, obtozbe in zalitve.. Tut to da si je nasla policaja za fanta 😉 totalni ego center in moznost moci, obcutek varnosti-financne in osebne! Tut sam ne verjamem vsem na prvo zogo, mislim da je potrebno veliko delas takimi osebami. Velikrat ne vidijo svojih napak in se naredijo zrtev 🙂

Odgovor na http://med.over.net/forum5/read.php?465,7797086,10010974#msg-10010974

Ja. Tudi sama sem spoznala eno “tako terapevtko” pred časom in mi še zdaj ne da miru dejstvo, da nisem takoj po tem ko sem si opomogla od vsega, sodno ukrepala proti njej. Ker mi je kar dobro škodovala. Zanima me predvsem ali obstaja kakšna organizacija, kamor prijaviš tovrstne samooklicane terapevte? Glede na to da lahko resno škodijo in naredijo še večjo stisko od prvotne…
Sama sem bila nekaj let vezana z MOMsterjem, glasbenikom, tudi velikim narcisom. Natančneje dobrih 5 let.
Ko sem ugotovila, da je njegovo vedenje “čudno” in sem vse bolj trpela tudi sama, sem začela iskati pomoč. Tako zanj kot tudi zase. In seveda njegove visokosti noben strokovni delavec (psiholog, psihiater ipd) na dolgi rok ni zadovoljil. Je bil prehitro soočen s svojimi strahovi in se taki tretmaji niso obnesli na dolgi rok 🙂
Potem sem naletela na neko žensko. Neke vrste življenjsko učiteljico ali kako bi temu lahko rekli. Svoje učence je zdravila po principih “višjih energij” če vam to kaj pove. Duhovnost in to. Samotarka je bila. Vsa obupana od vseh traum sem popokala še ta zadnji kontakt, ki sem ga dobila od nekih znancev in skupaj sva jo obiskala. So mi rekli da mogoče bo pa tak princip njemu bolj po godu, glede na to da je taka mehka umetniška dušca. Že po nekaj sešnih sem posumila, da nekaj ne štima. In pomislila… kaj pa če ima MOM tudi ona sama? Posesivna je bila, težavo je imela, če se je njen učenec odločil prekiniti obiskovanja tretmajev (ponavadi tisti, ki smo hitro dojeli kam pes taco moli). Zato je postajala hostilna, užaljena in ko je ta odšel ga je pred vsemi znala grajati češ da kak butelj da je, saj ne bo zmogel sam po svetu tavat. Odlična je bila tudi v manipulacijah (za tiste bolj labilne in naivne glave), njega je praktično posvojila, ga čisto pridobila na svojo stran in dobil je novo odrešiteljico – mamo. Mene ni uspela prepričat. Preveč sem se upirala njenim kontradiktorinim teorijam, nesmiselnim floskulam, s tem ji tudi “razbijala” skupino ostalih učencev, tako da se me je hitro hotela znebiti…. Postajala sem prav histerična tam pri njej, ker me je na vsak način skušala prepričati kako moram živeti in se podrejati njemu. Da on je super dečko samo mali problem da ima in da to moram razumet. Seveda se je pri njej pokazal v najlepši luči kot pri vseh. A psihiatri so ga kmalu spregledali, ona pa je vedela da ga bo lahko obdržala ne račun tega, če se mene znebi. Dajala mu je potuho, čisto na koncu ga je praktično hujskala proti meni. Skratka bizarno, vem… V bistvu mi je naredila uslugo. Sem vsaj dokončno odšla.

Me je pa v tistem trenutku, ko sem bila že tako čistu na koncu z močmi in psihično dokonca izčrpana ta šok kako lahko nekdo tako brezskrbno “nateguje” že tako zavožene in motene ljudi in zato še dobro zaračunava, tako sesulo, da sem morala poiskati pomoč in šla za kar nekaj tednov na konkreten “recovery” na EKI. In še danes se mi nabira jeza vsake toliko, ko se spomnim na vso to preteklost. Zanj slišim da je še vedno član te skupine, vse manj pa ženski baje zaupa ker je njegovo počutje z depresijami vred ni nič kaj izboljšala in da ostaja vse bolj osamljen v življenju.

No … jaz sem potem končno začela skrbeti zase, kot je tudi prav. Že dobri dve leti obiskujem skupine za samopomoč, ki jih vodi odličen psiholog in rešujem tudi svojo težavo. Zakaj sem sploh padla pod vpliv takih oseb.

Me pa še vedno zelo zelo zanima, če kdo preganja take nadobudne zdravilce in kaj za to naredi naša psihiatrija? Je kak posameznik/ “borec”, inšpekcija, ki se sooča s takimi prevaranti?

Pozdravljena LejlaVarja!

Psihiatre in psihologe lahko prijaviš zdravniški zbornici, četudi ne bo kaj veliko od tega, pri res hudih bedarijah, ki jih lahko počnejo, jim bodo dali kakšen ustni ali morda javni opomin, to pa je tudi vse. Vsaj do sedaj je bilo tako.
Pri psihoterapevtih v bistvu ne moreš narediti nič, ker nimamo zakona o tem in zaradi tega niti ne njhove zbornice, kamor bi jih lahko prijavil. Pri zdravilcih pa sploh ni načina, razen morda kakšni mediji.

Pri nas je to področje totalno neurejeno, tako da je treba biti še posebej pazljiv.

GittaAna