kako ste odšle?
Bravo Ista žrtev res sem vesela zate!!!!!!! Je res, ko enkrat spustiš vse skupaj in začneš iskati rešitev zase in za otroke se včasih stvari same odpirajo. Upam, da bo ostal tako indiferenten do vsega skupaj, tudi potem, ko boš začela pakrirati kovčke. Zna se zgoditi, da bo potem, ko bo šlo zares končno dojel, da so stvari sedaj resne in začel resno jemati tudi tebe. Zna znoreti ali pa popolnoma obrnit ploščo in boš kar naenkrat ta najboljša, brez tebe mu živeti ni…ali pa bo ubogi revež, ki mu edina ti lahko pomagaš.
Upam pa, da bo ostal tako brezbrižen in poln samega sebe in se mu bo vse skupaj zdelo še fajn, ker bo sedaj končno začel lahko v miru živeti svoje VELIČASTNO življenje, ki ste mu ga vi “preprečevali” živeti. Ko bo ugotovil, da je v resnici pošteno nasedel ….boš ti skupaj z otroci že varno nekje drugje…
Drži se !!!!!
GittaAna
Mogoče komu moje pisanje vlije upanje v boljše življenje .
Midva sva podpisala, kako je bilo raje nebi….še enkrat se je pokazal njegov pravi materialistični obraz. samo da je vse njegovo pa je srečen. Tisto okoli izplačila sem imela pa občutek da je preslišal. Tudi notarju se moram zahvalit, da je tako nevede in nehote stvar sicer prebral, vendar z ne kakšnim posebnim povdarkom. Tako da je bil Bog na moji strani ( hehehe-malo heca). V glaven podpisal je. Sedaj gredo stvari naprej, na DURS, UE potem vložim na sodišče. Imam občutek da se mi je polovico skale že odkrušilo od srca in da že lažje diham. Moram vam priznat, da tako kot pa sedaj igram “dvojno” in “zahrbtno” pa nisem nikoli in upam da mi nikoli ne bo treba. Malo imam slabe vesti, ampak ko se spomnem za nazaj….me kar zmrazi. V glavnem on je srečen, vsak dan mi ponovi, da sem sicer prava zanj, 5x na dan mu moram tudi potrdit, da ga imam neizmerno rada ( sej normalen človek tega res ne more razumet), Vsak dan pa mi tudi da vedet, da sedaj ko sva uradno na pol ločena, on lahko dobi drugo takoj. Jaz samo pravim revica boga tista, ki mu bo spet nasedla.
V glavnem meni se dogaja na polno, upam da do poletja stvari pridejo na svoje mesto, potem pa samo še gasss 😉
Aleluja, Aleluja, Aleluja,….Zelo sem vesela, da ti gre na boljš samo čimanj se z njim pogovarjaj, da se ne boš izdala. Nič ne imej slabe vesti saj jo on tudi nima. Če bi bil pošten bi skupno premoženje razdelil tako kot je treba pa takrat iskal drugo bejbo. Včasih ti bo še zatežil , bodi pripravljena ,pa saj ga ti najboljš poznaš. Punca, glavo po konci in vso srečo ti želim. Čav.
…če mogoče še koga zanima…pa nočem se hvalit s tem…mogoče pa kateri/katermu vlije upanje in moči. Midva sva rešila razdelitev premoženja, skrbništvo, preživnino…vse. jaz potihem iščem stanovanje, kombiniram da mi bo najbolj prav zaradi otrok in službe…in tudi v sebi sem odločena bolj kod kadarkoli prej, da ob prvem izpadu me naslednji dan ni.
Pozdravljena, ista žrtev!
Ok, pozdravljam tvoj pogum, vztrajnost in “strategijo” s katero ti je vse uspelo urediti. Me pa vseeno nekaj zanima //”da ob prvem izpadu me naslednji dan ni”//, zakaj čakati na naslednji izpad, če so vse pomembne zadeve urejene?
Se ga bojiš, da moraš čakati na naslednji izpad? Kaj pa, če bo ta naslednji izpad tako hud, da te bo fizično poškodoval? Moraš res počakati, še na “eno dozo strupa ali gnojnice”, da ju bo zlil po tebi? Ali je res vredno tvegati, če si se definitivno odločila za umik. Menim, da ne.
Seveda je to samo moje mnenje in samo ti veš, če so pomisleki utemeljeni ali ne. Premisli.
Lepo bodi in pazi nase!
ista žrtev, kot ti je napisala tudisama vem, ne čakaj izpad, odidi čim prej.
Sama sem bila 12 let v skrajno nasilnem odnosu. V posameznih obdobjih zelo intenzivno fizično nasilje, enako psihično in če me vprašaš katero je huje? kaj misliš? Modrice so izginile, psihičnih posledic pa se šele po dveh letih začenjam zavedati. Res je, da sem si za vse to čisto sama kriva, res pa je tudi, da ni bilo ob meni niti ene osebe, ki bi ji bilo resnično mar zame. Resnično mar, ne zgolj na načelni ravni.
Določi si datum odhoda, v tem času vse uredi in za vedno odidi. Tako sem naredila jaz. Na klice se ne javljaj, ljudi ob sebi pa prosi za pomoč če bo potrebna (da so ti v pomoč v primeru njegovih izpadov).
Ženske, vaše zgodbe so težke, vse kar lahko predlagam je branje knjige Marjana Košička: Zakon na razpotju.
Tudi jaz sem priložnost srečat zblojenega tipa, ki ne ve točno kaj pomeni ustvarjanje doma in družine in kaj točno je potrebno storiti, da pride do toplega in prijetnega doma. K sreči so mi šli lasje pokonci takoj, ko sem ugotovila, da mu je mamica poleg cot oprala tudi možgane, še preden je prišlo do otroka, sva pa načrtovala skupno življenje. Še danes sem srečna, da nisem v zvezi z njim in da sem se ga rešila. Ko sem z njim zaključila, sem dobila v roke to knjigo, ki sem vam jo predlagala. Sedaj mi je jasno kakšnega človeka moram iskati in na kaj moram paziti.
Strinjam se s Skodelico čaja. Tako kot delaš s seboj, delajo drugi s teboj. Če se ne maraš, te ne bo imel nihče rad, če misliš, da si nemočen, se bodo drugi do tebe tako obnašali, če misliš, da si butast, bodo s teboj tako delali….in obratno. En dober pregovor pravi: Nasmehni se svetu in svet se bo nasmehnil nazaj.
GittaAna
Aja, pa še nekaj. Ni nujno, da se taki odnosi pojavljajo samo v partnerstvu, lahko je tudi relacija starš-otrok, sploh če je starš samohranilec/ka. Vsaj jaz imam tak primer. Pretirana navezanost, izpadi ljubosumja ob mojem novem fantu, trenutki normalnosti in trenutki nenormalnega obnašanja in podobno sr*. Živa jeba. Predvsem zato, ker nisem imela ne denarja, ne službe, ne podpore, kam iti z golo ritjo? Malo še, pa spizdim v tujino, ni verjante da me zadrži. Že joče, da ne bo mogla sama živeti brez mene. Mhm, do naslednjega izpada, ko bom vse drugo kot človek. Včasih me je ganilo, danes vem, da jaz in jaz in jaz. Tud, ko si bom našla partnerja in če mi bo začel kaj srat… stari… lej, takole je. Jaz sem jaz, ti si ti, če boš delal na tem, da se bova imela lepo, se bova imela lepo, če boš delal na tem, da boš štala, mene ni več.
Skodelica čaja super, da si tako zgodaj odkrila,da so stvari neprimerne in napačne. Večina, ki jih jaz poznam je potrebovala leta in leta, da so sprejeli, da ne gre za zgolj “čudno” vedenje in da so začeli gledati na dejanja, ne na besede.
Zdrži dokler še moraš ostati tam, ko greš enkrat ven ti pade tona iz ramen. Čeprav ponavadi ni tako, da je življneje potem pa samo še super. Ponavadi , ko mine jeza pride za tabo kakšno sranje ti je počel starš in za koliko stvari te je oropal. Tudi pri parentjih se zna zgoditi ( če prej vsega ne podelaš) da kakorkoli se zakolneš, da tega v tvojem partnerstvu ne bo, se nekako zgodi, da znaš pritegniti človeka, ki je na prvi pogled čisto drugačen, globlji mehanizmi pa so podobni.
Vendar se mi zdi, da si se zadeve lotila tako odločno, da sem prepričana, da se boš uspešno soočila tudi z vsemi drugimi preprekami.Huje, kot biti majhen otrok brez vsakršne obrambe in podpore drugih pred tvojim utrganim staršem, ki iživlja svoje čustvene in druge travme na tebi, tebi pa nič jasno, se mi zdi ne more biti. In ti se mi zdi, si kasirala precej, še posebej ker si bila očitno v tem čisto sama. Zna biti, da si izjemno močna oseba 🙂
GittaAna
Danes sem zasledila ta post in zelo me veseli da je še aktiven. Verjamem, da ga bere veliko žrtev toda ne upajo zbrati poguma, da bi povedale kaj se jim dogaja.
Ja, to je hudo trpljenje živeti s takšno osebo. Tudi sama sem pred meseci zapustila partnerja z osebnostnjo motnjo.
Punce in žene, zberite pogum in pojdite ne dovolite mu več, da vas PONEUMLJA.
Vse te žalitve, poniževanja, razno verbalno in psihično nasilje vse to sem doživela tudi sama. Če me ni matretiral podnevi me je pa ponoči. Ja, se je spravil zvečer z svojim “najedanjem” in celo grožnjami name. Mi ni dovolil spati češ da ga moram poslušati…… groza res groza
Sploh ni rabil kakšnega pravega razloga da je začel. Kod da se je moral nahranit z mojo energijo saj jaz sem potem itak bila vedno čisto spita od tega.
Verjamem, da je marsikatero žrtev sram povedati kaj se ji dogaja.
Vendar naj vas ne bo. Ve niste nič krive. To kar vam sam očita, češ da si sama kriva da je takšen ker ga do tega pripraviš….
Ne dovolite mu da zmaga nad vami. Ve niste NIČ krive. Vsak človek je sam samo sam odgovoren za svoja dejanja.
Žal je najbolša in celo edina dobra odločitev da greste.
Ko sem mu rekla da grem me ni pustil oditi. Skril mi je ključe od avta me zaklenil v hišo. Potem je naslednji dan sledilo plaz opravičil in jok in kako me ima rad…..
Vem kakšni znajo biti po eni strani pravi medvedki po drugi veliko ZLO.
ZELO TEŽKO SE JE IZTRGATI IZ TEH KREMPLJEV.
Ne razlagajte mu nič da boste odšli. Pripravite si teren in pojdite. Ne vračajte se ker ne bo kljub sladkim obljubam NIKOLI boljše, samo slabše vedno hujši postanejo.
Oni rabijo žrtev in ko jo izgubijo TRGAJO vse okrog da bi jo dobili nazaj.
Zdaj sem zelo SREČNA! Uživam v MIRU ki sem ga prej tako pogrešala. Brez strahu, da bo zopet začel…
Še bom rabila nekaj časa da se popolnoma sestavim nazaj, ker takšno verbalno in psihično nasilje ti pusti posledice. Ne dovolite biti žrtev tako dolgo da vas popolnoma UNIČI,
Ne čakajte da bo bolje, ker NE BO!
Le napišite kaj “SOTRPINKE” LE POGUMNO!
Odšla sem šele, ko me je postavil pred vrata.
Pred vrata me je postavil, ker je našel novo žrtev- jaz sem bila že preveč izčrpana…
Ostalo mu je vse. Ničesar nisem zahtevala, da ne bi naredil samomora (s tem je večkrat grozil že prej- tudi zato sem tako dolgo ostajala!)
Po dolgih letih izolacije in manipuliranja sem se počutila čisto nemočno. Nisem imela pojma, kako bom poskrbela zase, kaj šele za otroke – saj sem mu verjela, kako sem nesposobna!
Pa sem kmalu po selitvi začela ugotavljati, da mi gre prav dobro, da lahko diham, da se imam sama lahko prav lepo! Navezovala sem nove stike z ljudmi, dobivala potrditve, da sem čisto v redu, da sem pravzaprav psihično zdrava, da me mnogo ljudi ceni! In začela sem jim celo verjeti- saj sem prej predvsem njemu!
Kot, da bi po dolgih letih odgrnila temne zavese in pogledala v sončen dan! Uživam v mirnih dneh brez maltretiranja.
Čeprav nisva več poročena, pa me še vedno poskuša nadzorovati. Počuti se ogroženega, zato omejujem stike le na najnujnejše.
Aja, nova žrtev ga je pogruntala še pred najino ločitvijo… in šla.
Upam, da ne bo zaradi tega preveč najedal otrokom.
Zato: ne čakajte predolgo! Ne čakajte, da se bo partner spremenil, ne čakajte, da vam bo tako uničil samopodobo, da enkrat res ne boste zmogle oditi! Ne čakajte, da zmanipulira ali uniči še vaše otroke!
Poskrbite zase, dokler je še čas!
Pozdravljene
Tako kot ve,,,,vidm da smo same take zenske na kupu,ki na zalost dovolimo da mozje z nami delajo karkoli hocejo,,na zalost,,,tud sama sem sla.ampak na zalost vrnila.Sedaj ugotavljam da se po pol leta se ni nic spremenil, tako da ja med nama je konec,ze veliko prej kot je bilo storjeno.Dala sem mu se eno moznost ki je ne zna izkoristiti ali noče..ne vem,
tud sama sem dozivljlala enako,ali morda se dozivljam , vendar drugace,sedaj se mu postavim po robu,
partner me nikoli ni razumel,nikoli pomagal, niti rad me ni imel. NJemu je bistvo denar in kako kdo izgleda.Veliko je bilo zaljivk na mojo postavo, MO IZGLED, ceprav z mano ni nic narobe,
To so ljudje ki niso sposobni ciste ljubezni,v meni je zal nardil veliko crno luknjo, ampak nic zato, po vsakem padcu smo mocnejsi.
POWER OF LOVE
Pozdravljena, Simply!
Malo bi te popravila. Ne da niso sposobni “čiste ljubezni”, oni niso sposobni nikakršne ljubezni. Ne “padaj” več na njegove lepe besede, ker so totalno neiskrene. Ne pozabi, da so VRHUNSKI manipulatorji, da si RES ne bodo nikoli nič naredili, ne glede kolikokrat bodo “grozili s samomorom”. Nikoli se ne bodo obesili, razen kakšni novi okoli vratu.
Njim ne smeš NIKOLI, ampak RES NIKOLI zares zaupati, ker bodo vsako najmanjše zaupanje zahrbtno izkoristili sebi v prid. Poberi se še zadnjikrat in pojdi.
Nekje sem prebrala, da gredo žrtve od nasilneža, statistično gledano, petkrat, preden zares odidejo. Nekatere pa ne odidejo nikoli. In teh je res škoda.
Vsak je odgovoren za svoja dejanja in življenje, če pa so vmes še otroci je odgovornost še toliko večja. Ne govorim nekaj na pamet, ker sem vse to, razen vrnitve v naročje tutorja, izkusila na svoji koži. Na začetku je res težko, ker si kot “narkoman, ki potrebuje novo dozo mamila.” Ko pa se umiriš in se “megla – FOG” razkadi, vidiš, da je bilo škoda vsake ure, kaj ure minute, ki si jo zdržal s takšnim osebkom.
Odšla po 26 letih mučenja, poniževanja, njegovega odhajanja, za okolico sva bila idealen par. Nikdar ne bo bolje. NIKDAR. Če ne zmoreš sama, si poišči pomoč, jaz sem si jo,krasna terapevtka, da sem se okrepila, ker nisem imela prav nikogar na kogar bi se lahko obrnila. Tudi moja mati, ki je motena, me je vedno porivala nazaj v njegov objem, kam bom pa šla, kako je fajn fant, pa še in še,…Ja za okolico za imidž ni da ni, doma pa druga pesem,….Še vedno je tako. Sedaj se lepo pogovarja z mano. Slišala sem da ne more z mano, niti brez mene, …Še sedaj mi ljudje govorijo, da bova nekoč še skupaj, vendar ne bova, ker sedaj sem se odločila jaz,….Kako lepo je življenje brez tega manipulatorja,….