Kako ste in kako vam gre?
Cat_s, pravis da imas celo svoje stanovanje! Jaz sem sla z osnovnimi stvarmi v
podnajemnisko stanovanje – sama. Pa tudi sicer, sem v zivljenju sama. Meni je
bilo enostavno skoda mojega zivljenja, da bi ga prezivela s clovekom, ki me
ponizuje, ne ceni, vara, omalovazuje, zali…
Ta korak je bil najtezji v mojem zivljenju, ker sem stopila v popolno temo. No, kdor
reskira profitira. Na bojnem polju so zal ostale zrtve – otroka. Tega ne bi mogla
spremeniti, cetudi bi ostala, in ce bi, vam tega sedaj ne bi pisala.
Srecno vsem, ki oklevate!!!
V primeru, da se popolnoma zavedaš v kakšnem zosu si (recimo, da ima oseba MOM), potem definitivno mislim, da moraš takoj odditi pa če tudi v drvarnico, klju temu, da MOM naredi res prav vse, da ostaneš /tu se mi zdi reklo -sovražim te, ne zapusti me- tisto, ke zelo dobro označi lastnosti te osebe/.
Mislim pa, da je včasih bilo težje prepoznati vsako tako osebo in to je bil velik problem …
Razmišljam …
zanima me, kako dolga časovna obdobja so lahko, da tako rečem med enim in drugim izbruhom MOM? Ali so lahko tudi leta, ki so povsem solidna (oz., gre za malenkosti, ki pa jih ne uvidiš) potem pa zopet nastopi palba iz vseh topov …
Ali mi lahko prosim tudi odgovori kakšen strokovnjak s tega foruma?
Hvala lepa in lep pozdrav.
to, kar sprašuje Fanny, bi tudi jaz rada vedela….
po mojem so ta obdobja lahko zelo različna (različno dolga), vendar ne vem, koliko je lahko najdaljše (ali najkrajše), tako dobro kot slabo. moj je na primer sposoben en dan bit grozen, drugi dan pa kot da nič ni bilo, še več: čisto normalen, ljubeč, prisrčen zna biti! in zato potem že spet neham razmišljat, da bi šla….
Dragi Fanny in Cat_s.
Nisem strokovnjak in odgovarjam izključno iz svojih izkušenj.
Ni obdobja ko je bolje ali slabše, je samo oseba z MOM in njihovi načrti, ki jih imajo v svoji glavi.
Za trenutek, ko imajo skrite namene in želijo kaj dobiti, se prelevijo v ovčke, potem pa udarijo z še večjo močjo kot so prej.
Nimajo morale in zapomnite si, nobenega spoštovanja nimajo do vas, kaj šele kakršnegakoli posluha za vas in vaše želje ter občutke.
Ne vztrajajte zaradi tistih redkih trenutkov, ko se vama zazdi, da so ok, ter da ste ve tiste ki komplicirate in paničarite in vse narobe vidite, čutite in delate.To je njihov osnovni namen.Dobiti vas na kolena in v svoje kremplje, ker le tako ste jim neškodljive.
Od vsakega posebej je odvisno , ali bo odšel ali vztrajal, samo vprašajte se, ALI SI RES ŽELITE ŠE NAPREJ TAKO ŽIVETI?.JE TO SPLOH ŽIVLJENJE?
Samo v vednost še napišem, da bodita previdni, kajti sposobni so tudi lažnih ovadb na policiji.Na policiji pa je žal tako, da kdor prvi naredi prijavo je na boljšem, pa četudi da krivo ovadbo.Dokazovanje nasprotnega je lahko jalovo početje.
Držita se obe.
Gemma
Draga cat-s !
Nekateri se verjetno zavedajo, da so storili kaj narobe, vendar po mojih izkušnjah to zavedanje ne traja dolgo ( če sploh) ker se vse vrti bolj ali manj okoli njih jim ponavadi tudi ni mar , oziroma so bolj pomemni oni, kot naši občutki, se ne opravičujejo ( razen, če je to njim v korist, na primer, da se zaradi našega odziva prestrašijo, da nas bodo izgubili ali kaj podobnega) in obstaja tudi velika verjetnost, da se dostikrat sploh ne zavedajo, da so storili karkoli narobe ali da so nas prizadeli, ker jih velika večina ne seže dlje od samih sebe in niso sposobni empatije.
V vsakem od prej navedenih primerov smo torej mi tisti, ki določamo, kako bo nekdo z nami ravnal, oziroma kaj bomo dopustili in kaj ne
Kar se pa obdobjij tiče je po mojih izkušnjah to različno pri različnih ljudeh.
Nekatri so sposobni tudi mesece ali leta se obnašati kolikor toliko znostno in potem pri kakšnem bolj stresnem obdobju ( za njih seveda) izbruhne vse na dan.
Nekaterim se razpoloženje spreminja na nekaj mesecev, dni, nekaterim pa tudi nekakrat v enem dnevu.
GittaAna
Pozdravljena Gemma !
Minilo je nekaj časa od mojega zadnjega javljanja. Naj povem, da se skozi življenje nekako prebijam. Trenutno sem sama doma zato lahko pišem, kar se redko zgodi. Nimam veliko časa za prebiranje foruma, občasno pa ga le preletim. Hudo mi je , ko prebiram žalostne zgodbe žensk, ki trpijo , zato postanem še bolj potrta in žalostna. Nisem se vdala v usodo, še se borim, malce smo celo napredovali. Nedolgo tega, sem odprla njegovo omaro in zahtevala, da se izseli iz stanovanja. Mislil je , da bosta otroka potegnila z njim pa sta ne. Od takrat je popolnoma drug človek in dobro nam gre. Otroka sta mu povedala, da, ne dovolita več prepirov in verbalnih napadov name v nasprotnem primeru, ga bosta izselila proti njegovi volji. Drugače, pa so si dnevi podobni. Vsak dan ogromno dela in obveznosti, nekaj časa sem celo bila v bolnišnici (prometna ) pa ni več nič hudega.Naj bo to vse za zdaj, ob priliki se še oglasim. Lepo pozdravljene vse sončnice na tem forumu.
Živjo, punce!!!
Tudi jaz se vam oglašam po dolgem času. Uh, koliko knjig sem jaz predihala v tem času, prišla sem tudi do dveh velikih spoznanj:
1) Negativno obnašanje mojega partnerja znam z lahkoto priklicati tudi s svojim trapastim vedenjem.
2) Zopet sem postala ljubosumna in s tem povzročala dodatne probleme sebi in partnerju, predvsem pa najini vezi.
No, med tem časom sem delala na sebi in spreminjam točko 1 v: S svojim zrelim obnašanjem znam priklicati tudi pozitivno, zrelo, tudi ljubeče obnašanje svojega partnerja! – mi kar dobro uspeva,
s točko 2. imam še malo težav, poskušam resnično ne obremenjevati s tem svojega partnerja, včasih me še malo zanese, moram se še bolj potruditi!! –
:)))
Se še kaj javim!
Hay vsem !
Pogrešam nekatere deklice , kot so Gemma in še nekatere, kje ste !? Vprašanje je bilo postavljeno, nekatere smo odgovorile, debata se ni razvila.Škoda. Mogoče bi še kaj dobrega izvedele, se naučile, si pomagale. Verjamem pa tudi, da smo nekatere tako psihično utrujene, da se nam včasih enostavno več ne da pisati.Držim pesti za vse. Lepo bodite in se še kaj oglasite.
Pozdravljene punce.Z veseljem preberem kako vam gre, ko berem, da ste naredile korake naprej, da se še odločate, da se boritekot levinje, da delate na sebi, da postavljate meje in poskušate poleg vsega še kolikor toliko živeti.
Ja nekaj časa me ni bilo tule.Delala sem na sebi, še vedno delam, delam, in še bom, ampak je vredno.Seveda je včasih težko usklajevati svoje življenje, otroke in delo, ampak ko vidiš da so otroci srečni in zadovoljni, ko vidiš, da jim nam, ni več potrbno hoditi po prstih je nasmeh zelo sladek in dan lepši, kljub temu, da včasih skoraj da nimaš kaj dati v usta, kljub temu, da si ne moreš privoščiti praktično ničesar, je mir vreden vse to in še več.
Danes mi ni več pomembno, ne kaj, ne kako , ne zakaj je bil je tak, mi za njega se opravičujem izrazu nekam visi, pomembni so mi otroci in jaz.Vem, da se na moje otroke in mene ne bo spravljal nihče več, te postanem, kot steklena žival, ko je potrebno zaščititi otroke in sebe.Po meni in otrocih, ne bo hodil nihče več.Ne poznam nobenega usmiljenja več, nobene tolerance, ne padam, na solze in lepe besede, še manj pa na karkoli drugega.Nabiram moči, še za vse, kar me čaka.Sem pa tja se ustavim in se pojezim na sebe, ker sem odšla brez besed, ker nisem bila glasna, kot je bil on, ker nisem kričala in odgovarjala na ves, glas, na njegove laži in obtožbe, po drugi strani, pa si mislim, da ni vredno.Da smo sedaj sami, da se imamo lepo, da ko nam je hudo se stisnemo, si vse povemo, se pogovorimo, se potolažimo in gremo naprej.
Nihče si ne zasluži, da se grdo ravna z njim, pa če ima kdorkoli milijon argumentov in opravičil za proti.
Punce najprej imejmo rade sebe,najprej poskrbimo za sebe, kajti ko smo me močne, nam nihče nič ne more, še manj pa našim otrokom.
Držite se.
Upala sem, da bo ta forum bolj živ, kot je, ampak tudi to je ok, samo da je.
Gemma