Res je kar se tiče teh zadnjih odgovorov. In nikjer ni pisanih pravil, kaj in kje koga spoznat. Vse je naključje in kot je nekdo napisal loterija.
Ampka ko na lotu zadaneš sedmico se karseda potrudiš, da bo denar pravilno in pametno porabljen… So pa osebe, ki ga vsega zapravijo za neumnosti in ko bi ga človek res potreboval ga že ni več. Isto je v ljubezni. Trdno delo in dobra naložba za prihodnost!

Zadnjič sem prebrala tole: Relatioships are not 50:50, they are 100:100, kar terja celega človeka, njegovo srce in glavo! Itak pa vsi vemo, da gre glava vedno v tisto smer, kamor srček bije 😉

Vsi se bojimo zavrnitve, vsi se bojimo neuspehov, ker iz prejšnjih izkušenj že vemo kako zelo zna boleti… Hkrati pa se vsi zavedamo kako lepa je ljubezen in si jo tudi vsi tako zelo želimo…

Jst sm stara 11 let pa si želim spoznati fanta kako naj ga dobim?

Časa imaš še dovolj, nikar ne sili, če ti je kdo všeč, naj ti kar bo, ni s tem nič narobe, da bo boš še kaj večdoživela, pa je časa več kot dovolj.

Medtem pa kaj preberi.

primož

Moje mnenje je, da je pri teh letih zelo zelo malo zrelih in odločnih moških, ki bi vedeli kaj bi radi v življenju.

Zato raje ne hiti.

Nekoč sem bil zelo uspešen pri osvajanju punc, in tako spoznal resno punco, čez nekaj časa se je vse končalo in sem in spet spoznal drugo osebo, in spet končal zvezo in to se je nadaljevalo kar nekaj krat… Danes pa bi rekel, da nisem več v formi, tako kot nekoč, ko mi ni bilo težko rečet Živjo! simpatični punci, se z njo pogovarjat in si izmenjat tel. št., danes se mi ne da več, ker se bojim biti še enkrat razočaran, tisti občutki niso prijetni, če prav biti zaljubljen in imeti osebo ob sebi je najlepše kar se lahko človeku zgodi, takrat si poln veselja, poln energije, občutki so res fenomenalni. Danes velikokrat tehtam “bi ali ne bi” in raje ne naredim prvega koraka, ker vem, da prej ali zdaj se bo vse končalo in bom spet razočaran, mogoče sem kriv sam, ker sem včasih preveč neučakan in preveč ponosen, da lahko kakšno napako oprostim, zato končam zvezo in se grem naprej. Probal sem tudi biti “copata”, vendar potem te nihče ne ceni in delajo s teboj kar hočejo.
Zanimivo je to, da punca, ki si želi spoznati fanta na prvi pogled delajo se nedostopne, so zelo resne, zaprte, itd. Svet bi bil lepš, če bi bile punce malo bolj sproščene, malo bolj nasmejane, vendar to se ne bo zgodilo, tako pač je, na žalost.
Punce dajte se malo več smejat, nič ni narobe s tem!

Kako veš, da si punci všeč? večkrat te zelo diskretno gleda, je nasmejana, ko se pogovarja s kolegicami in te hkrati gleda. Kaj potem narediti? Najbolje je rečt Živjo, kako ste? Se imate fanj? Te lahko povabim eno pijačo? Od takrat naprej je vse odvisno od tebe, mogoče tisti trenutek ne bo najboljše za osvajat, ker ona verjetno ni imela tisti dan namen spoznati kakšnega fanta in zato priporočam, da vprašate za tel. št., da se ti “kao” danes nekaj mudi in bi jo rad še kdaj videl in spoznal, če ti ona da številko je dober znak, s tem si naredil prvi korak. Naslednji dan jo ob isti uri, ko si jo spoznal pokličeš in ji vprašaš, če bi šla na zmenek in če ona odgovori “da” in če se to najmanj dvakrat ponovi si na dobri poti. Priporočam: vadi vadi in vadi, tako sem jaz veliko punc spoznal, nekaj resnih, nekaj avanturic in nekaj ONS.

Preko interneta ne priporočam, veliko razočaran boš doživel.

MacosX, ali si lahko punca ”dovoli” enak način pristopa, kot si ga priporočal fantom? (…najbolje je rečt Živjo, kako ste? Se imate fanj? Te lahko povabim eno pijačo?)
Kajti sama bi tu in tam rada pristopila do fanta in mi ni težko ubrati neke vrste; direktnejšo pot.
Kako nasplošno moški dojemate -takšne- ženske, ki ob prvi priliki prve pristopijo, ne glede na karkoli. ?

Twilight napisal:
Zdaj, če ti je delat prvi korak too much, potem se loti govorice telesa, in tako (mogoče) pritegneš svojo tarčo do sebe.

Kakšna telesna govorica. Tu spada tudi, da izpiliš zunanjo podobo oz da se počutiš samozavestnega?

Telesna govorica je bolj povezana z emocijami kot z izgledom oz nečem konkretnim. Naprimer… ko se z nekom pogovarjaš in si žalostna, se jokaš in tvoj sogovornik čuti žalost; ko se z nekom pogovarjaš in si vesela, se smeješ in tvoj sogovornik čuti veselje. Tako, ko se z nekom pogovarjaš in si žalostna, ampak se smeješ, boš sogovornika zmedla in vedel bo da je nekaj narobe. Telo pač oddaja tvoje občutke če hočeš ali ne, zato, v primeru spoznavanja novega fanta, si moraš priznati, da ti je fant všeč (če ti je) in tvoje telo bo naredilo delo zate.

Pozdravljeni,

stara sem 12 let. in sem že dve leti in pol zaljubljena v enega fanta, on me naskrivaj gleda,… prijateljice mi pravijo, da valda da je v mene; jaz pa temu enostavno ne verjamem(čeprav so moje prijateljice), vem da sem trmasta ampak enostavnio želim dokaz da je v mene… ne razumem pa, zakaj fantje samo povejo v koga so?’ mogoče neželijo prizadeti punc ki so v njih””?mogoče’. samo ta fant v katerega sem zaljubljena dobro ve da sem še vedno v njega, potem če je v mene bi mi lahko povedal…
:če mi lahko kdo kakorkoli pomaga z nasveti ali čem mi naj prosim res pomaga…

Lep pozdrav!

No sicer stara tema, ampak ste se tako lepo razpisali, da napišem še sama par vrstic 🙂

Pol leta samskega življenja je enim veliko, enim malo. Sama sem stara 21, komplimente moških dobivam iz vseh strani, sem simpatična, komunikativna, pridna študentka, imam veliko ambicij…. No ampak moj problem je v tem, da študiram v tujini. S fantom nama je prvo leto še nekako šlo (on je bil v Sloveniji), potem pa so se začeli problemi. Sama ostajam v tujini, on ostaja doma. Vem, da se imava rada, včasih dobim kakšen njegov obupan in depresiven sms, naj že pridem domov, da še vedno lahko urediva stvari. Sama vem, da moram še dve leti in pol ostati v tujini, finance so pri obema bolj tako-tako, letalske karte pa precej drage, tako da so najina srečanja zelo omejena. Sedaj uradno nisva več skupaj, vem da si je on nabral “one night stand” izkušnje z drugimi v tem času, ampak me vsak dan kontaktira, pokliče, veliko se slišiva, ko pridem domov (dvakrat letno) vedno pristaneva skupej, zadnjič me je mrtvo pijan poklical ter se mi zjokal v telefon, kako me pogreša, da z nobeno drugo ne more imeti nič drugega kot samo sex itn. Sama ne vem, kaj naj. No prav veliko niti ne morem. Imam ga rada, preveč. Sama od najinega razhoda nisem imela nikogar. Enostavno ne morem. Okoli mene so OK fantje, simpatični, ambiciozni, na kratko-super dečki, ampak vsakemu nekaj manjka. Tisočkrat sem se že odločila, da to “ne vem kaj že” med nama prekinem, da ga izbrišem iz svojega življenja in začnem na novo… Ampak enostavno ne gre. Sva poskusila (in to ne enkrat), ampak nama ne uspe. Po eni strani sem malce zaupanja vanj izgubila (mislim, da zaradi drugih žensk), ampak nekako ga pa tudi razumem. Jaz sem tista, ki je za pet let (3+2) odšla in naivno mislila, da bova “že nekako”…. Sestra mi je rekla: daleč od oči, daleč od srca- želim si, da bi bilo tako. Želim si, da bi se čustva med nama ohladila, ampak se ne… Velikokrat mi reče, da sta samo še dve leti in pol in potem pridem domov in bova skupaj. Sama poskušam isto razmišljati, ampak mi ena stvar ne da miru- z moje strani bi zveza na daljavo lahko bila uspešna in to vseh pet let. Zanj sem se bila pripravljena (in sem še vedno) odreči vsem drugim fantom, zmenkom, sexu, vsemu. On pa zame ne. Vem, da me ima rad in vem, da bi bila zgodba popolnoma drugačna, če bi bila ostala v Ljubljani. Po eni strani razumem, da je star 23 in da je fantom (sploh če dobro izgleda in se mu punce dejansko same nudijo) sex pomembna stvar, po drugi strani pa si mislim, da če bi me imel rad, bi se odrekel ostalim puncam in poskušal popraviti stvari med nama. Mogoče je moje mišljenje egoistično, ne vem. Sestra mi vedno pravi, da ga moram razumeti. Ga poskušam, ampak je težko…. Včasih se mi enostavno zagnusi, ko pomislim, da spi z drugimi. Ko sem v njegovem stanovanju, mi je težko, ko pomislim, da so med mojo polletno odsotnostjo na “najini” pojstelji bile druge (ima to “nesrečo”, da živi sam in mu je to omogočeno). Mogoče so z moje strani čustva močnejša in sem pripravljena za uspešno zvezo (pa čeprav sva več tisoč km narazen) narediti več kot on, mogoče sem enostavno samo punca in na stvari gledam drugače kot fantje, mogoče ne razumem tega, da imaš lahko z nekom intimen odnos in do njega ne čutiš nič, mogoče…. mogoče… mogoče…

Dodatna psihična obremenitev pa je še srečno poročena in noseča sestra. Zelo sem vesela zanjo in zares se veselim novega družinskega člana, ampak vedno ko ju z možem vidim, kako sta srečna in kako se po šestih letih zveze še vedno “požirata” z očmi, mi je samo še težje…. Takoj bi bila na njenem mestu, da se razumemo :))))

Sploh ne vem, kaj pričakujem od vas… Predvidevam, da sem enostavno morala svoja čustva in probleme napisati in zaupati totalnim neznancem.

Veš zagotovo ali (samo logično) sklepaš (glede na tvoje poznavanje njegove (spolne) narave) ?

Rada ali ga imaš pač rada “na vrvici” ? Ker je malce egoistično (prehudo rečeno) oz. nespametno pričakovati, sploh pa če veš, da partner potrebuje spolnost (ti si pa pač bolj “vzdržljive sorte”), da se greš takšne igre. Vsakemu bo nekaj manjkalo veš, nobeden ni popoln, vendar je finta, da se gleda na človekove pozitivne lastnosti, ne pa da se osredotoča na njegove pomankljivosti. Vsak jih ima – tudi ti (če bi te ti simpatični, ambiciozni,… bolje spoznali, bi lahko tudi kaj rekli čez tebe).

Sestra je modro bitjece. 😀
Ja ti si sebe (dovolj) poznala oz. se poznaš, da veš, da se lahko ob “skušnjavah” vzdržiš, on pa ne, vendar je tukaj vprašanje ali ti je on to, pred tvojim odhodom kaj povedal, namignil… da se bo težko zadržal, če se bo pojavila “priložnost”. To je ključno oz. ali ti je recimo med časom, ko sta bila narazen povedal (predhodno) za takšne situacije ali ti je povedal za te njegove avanture, ko so se že zgodile.

Vidiš sebe, njega ne. Saj pravim ali sta sploh imela kakšne pogovore o tem (o skušnjavah, njegovih potrebah, tvojih glediščih) ?

Sestra ima spet prav (drugič).
Ni nujno, da je vsem spolnost enako pomembna. Z leti si manj podvržen testosteronu oz. odvisno “koliko hraniš spolno zver” v sebi. Bolj kot jo, bolj te že vsaka neseksualna zadeva vzburi.
Tukaj je tudi vprašanje ali sta vidva imela že prej spolne odnose, preden si ti odšla v tujino ali bi jih po koncu študiju imela. Verjetno bi bilo “igranje z igralno palico” zanjga, sedaj, ko je preizkusil “da real deal”, preveč izpod časti oz. premalo, da bi si tako krajšal oz. nižal nivo spolnih potreb.

Spet, veš to zagotovo ali ugibaš ? V tvojem sporočilu ni možno zaslediti podatka o tem.
Sicer pa, če že tako razmišljaš, potem vprašanje, če bosta lahko po koncu tvojega študija, nadaljevala tam kjer sta prejšnjič končala. Bo treba “Say Goodbye“.

Torej kaj oz. kako naj bi si pa on (po tvoje) zmanjševal potrebo po spolnosti (s teboj) v času tvoje odsotnosti ? V eni roki tvoja slika, njegova druga roka pa na njegovem… ? Bi bilo to sprejemljivo zate ali tudi to ne ? Ali bi se potem, ko bi prišla kdaj v njegovo stanovanje tudi zmrdovala, ko bi vzela kakšno uokvirjeno sliko od tebe, in si mislila ali je ob tej “spanking the monkey” ali… ?

To je posledica, kaj je vzrok ? Se mogoče v družini (starši, stari starši) vršijo pritiski nate, češ: “Kdaj bosta pa vidva takole kot onadva ?” Ali je tukaj strah, da bi to, še preden si ti to doživela, izgubila, torej nikoli doživela ?
Me prav zanima kaj sta onadva za eden astro. znak in vidva…

To je najbolje – nič pričakovati, ker če pričakuješ (nekaj – pridobitev), si na trnih. Težje se je znancem izpovedati, sploh pa če veš, da te bodo obsojali.

Hvala za odgovor. Ti bom poskušala jasno odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja 🙂

To, da si je nabral kar nekaj izkušenj, vem zagotovo. Včasih ga kar direkt vprašam in predvidevam, da dobim odkrite odgovore. Je pa tako, da tudi Ljubljana ni velemesto, dobrih prostorov za žur tudi ni ne vem koliko, tam imam dobre prijateljice in se je že zgodilo, da mi je katera povedala, da je kakšno odpeljal domov.

S tem, da ga imam rada na vrvici se nekako ne strinjam, ker mislim da ga nimam. Ima prosto pot v vsem. Povedala sem mu, da se bom umaknila, če bo spoznal kakšno punco, s katero bi se videl v prihodnosti in to tudi resno mislim. Ne bi “skakala v zelje”, ampak bi se lepo umaknila in prekinila kontakte z njim. Sicer upam, da mi tega ne bo potrebno narediti, ker mislim da bi me psihično ubilo, ampak bi naredila. V dobro vseh treh. Kar se tiče moje sexualne zadržanosti, je pa stvar taka: sem samozavestna, glede na to da sem priložnostno delala kot model mislim, da grda ravno nisem, komplimente glede prikupnosti dobivam pogosto in mogoče to vpliva tudi na sexualno življenje. Z njim nikoli nisem bila zadržana, sex je bil/je super, ampak enostavno mislim, da ga imam preveč rada, da bi lahko (pa čeprav brez čustev) spala z nekom drugim.

Ko sva šla narazen, sva mislila, da bo tako tudi ostalo. Prvo se nisva slišala kakšen teden dni, potem sva se začela dopisovati, en drugemu preko navadne pošte (tako kot sva imela v navadi na začetku), pošiljati neumna in smešna pisma ter manjša darila, se vsakodnevno klicati…. In tako je še vedno. Mogoče je prava beseda za to- ODPRTO RAZMERJE. O tem sva se tudi pogovarjala in on pravi, da je sex enostavno stvar, ki jo potrebuje. Da moram razumeti, da je so vse te one night stvari 100% brez čustev (vsaj z njegove strani) in da mu ne pomenijo nič. To razumem, ker vem da je taka oseba, da lahko da čustva na stranski tir (torej moje popolno nasprotje, ker sama tega ne zmorem).

S strani mojih staršev in starih staršev ni nobenega pritiska. Vsi vejo, da sem še mlada, mama in oče o kakšem razhodu med nama sploh ne vesta (večinoma se o tem pogovarjam s sestro, ki je tudi moja najboljša prijateljica). Se pa njen mož kar dobro razume z mojim (bivšim) fantom, sta zelo dobra prijatelja, tako da kakšno manjšo informacijo mož pove sestri in potem ona meni.

Tvoj zadnji stavek mi je dal misliti. Kar nekaj mojih prijateljic najinega razmerja na tak način, kot je sedaj NE odobrava. Pravijo mi, da sem naivna in da sem njemu samo priložnostni sex, ko pridem domov. Moj šesti čut mi pravi, da temu ni tako. Ne vem, zakaj bi me vsak dan potem klical, si vzel čas zame, mi pošiljal moje najljubše piškote na drugi konec sveta… Prav tako čutim, kako mu je vsakič znova hudo, ko grem. Vidim, da zadržuje solze, vidim kako težko me zadnjič objame, mi pove, da me ima rad… Ko sem doma, si vzame vsako prosto minuto zame in vidim, da mu najin skupni čas pomeni veliko. Ampak za nekatere moje prijateljice ostajam naivnica, neozdravljiv romantik, ki mu slepo zaupa in zanj naredi vse…

Ej a veš, da si mu ravno s to izjavo (ne)hote tudi dala potrditev, da lahko svobodno počne… to kar pač počne (in te tebe pa to očitno zelo moti) – da ima lahko spolne odnose s katerokoli brez kančka čustev. Če bi mu rekla, da pač ti in samo ti (čustva in seks), če ne naj si pa drugo najde, bi bilo drugače, predvsem bi pa tudi ti ohranila precej spoštovanja ob (realno) razhodu vajine zveze. Tako si pa pač “rezerva”.
Ali si bila preprosto nespametna, ko si mu tako neiskreno/netaktno povedala to ali pa si se bala, da če bi mu izrazila svoja gledišča tako kot ti sam pišem, da bi on izbral “the highway”.

Recimo – ali pa imaš preprosto vseeno premalo samospoštovanja oz. te je strah biti sama (si se navadila njegove bližine).

Bi rekel, da si kar zadela terno, vendar z eno pomankljivostjo… pri odprtem razmerju se OBA STRINJATA za takšno obliko (spolnega) življenja, ti na videz kimaš, v sebi pa globoko trpiš. Lahko da preprosto na samem začetku nisi vedela, da te bo to na dolgi rok tako razžiralo, vendar sedaj je to vprašanje tukaj in potrebno se je odzvati na to.

Obstajajo zelo dobri lažnjivci, katere zelo težko razkrinkaš. Srednje-dobri sedijo v parlamentu in v organih države med drugim. On ve, da ga ti čakaš, zato bo brez posledic in logičnega razmišljanja počel vse možno za zadovoljitev svojih fantazij, a obenem, ker te pozna, te bo lahko odlično čustveno izsiljeval oz. ohranjal tvojo pozornost na primerni ravni. Ravno toliko, da ne boš ugotovila resnice.
Tvoje “prijateljice” imajo kar prav veš ? Vendar seveda odvisno od načina izražanja svojega/njihovega (ne)strinjanja z nekim problemom. Če se nekdo začne dreti nad teboj in te še kaj fizično poškoduje, ko nekaj narediš “narobe”, potem zelo verjetno, da tej osebi ne boš (več !) zaupal, ko boš naslednjič kaj “slabega” storil-a, right ?
Tukaj je med drugim na kocki tudi tvoje (spolno) zdravje. SPB se lahko prenašajo tudi oralno, ne samo preko “klasičnih” spolnih odnosov. Večkrat je tako, da prenašalcu ni nič oz. se bolezen ne aktivira, pri “darovancu” se pa na polno izrazijo simptomi. Razmisli tudi malo o tem.

Stara tema, pa vseeno…. Moški v teh časih se srečujejo z zelo žaljivimi odzivi žensk, zaradi česar imajo izjemno zbito moralo in samozavest. Sploh pa mlajša generacija žensk sploh ne zna moškemu dati jasne pobude, da lahko pristopi. In v tem je ravno fora, moškemu moraš zagotoviti, da ne bo nič narobe, če pristopi do tebe, pa bo to naredil tudi v kafiču ;). Ne more pa nevede pristopati do vseh žensk, saj to se menda razumemo. Ženska se pri moškem ne more osramotiti, veliko prej se bo moški osramotil pri ženskah, saj je vsa zakonodaja ipd. v prid ženskam ;).

Se ne bi mogel bolj strinjat. Ene ženske bi te že zaradi osvajanja rade ovadile za spolno nadlegovanje. Druge ne dajajo od sebe nobenih znakov, kot bi bil v družbi z moškim. Kako naj potem veš ali se splača sploh kaj naredit ali ne?

V filmih seveda vse zakon, v resnici pa zgolj solzivec ali sprej s papriko.

MGTOW – se širi tudi pri nas.

Tale ljubka tema je tole jutro ena najlepših, kar sem jih sploh bral tukaj. Že vame se vtikate in kritizirate taki s IQ<60 …

Torej, Draga Bestika,

dobila si kar nekaj primernih in dobronamernih odgovorov. Jaz bi dodal le, da si mogoče SAMA SEBI ne privoščiš te sreče, da enostavno ne pustiš do sebe, fantje to čutimo PODZAVESTNO, saj telo NIKOLI NE LAŽE in samo “pove”, kaj potrebuje.

V upanju, da po petih letih vsak večer pobožaš svoja otročička ter se nežno priviješ k svojemu možu, te prisrčno pozdravljam, kdorkoli že si,

Vesel oče

Ja hecno zajebana stvar tale ljubezen in osvajanje ter resne veze itd…Sam sem star 25 let in ne tega narobe razumeti punce ampak vse te ki ste stare med 18 do 25 let oz ne vse ampak recimo kar precejšna večina vas govori da iščete starejšega resnega fanta …to je več ali manj bull saj same niste niti R od resne punce.
Večina vas hoče samo bluzit okol, zapravljat denar, potovat, žurat in podobno…fant ki je starejši recimo 23 23 ali 25 in je po vaših besedah resen mora počasi malo bolj odraslo in resno razmišljat torej služba, šparanje za avto, šparanje za stanovanje itd…no edino če planira biti do 30tega leta ali še dlje pri starših.
Biti v resni vezi ne pomeni samo biti zvest drug drugemu…no, da se razumemo definitivno je to ena izmed top stvari ki mora štimat ampak resna veza je tudi odgovorno razmišljanje in vlaganje v prihodnost in dolgoročno planiranje.
Se mi zdi da mlade punce iščete več ali manj enga resnega jebača in nekoga s kom boste okoli bluzile in zapravljale svoj čas neproduktivno …večina res resnih vez in vez ki dejansko obstanejo se začnejo po 25letu vse ostalo je lari fari.

Aia pa za tisto punco, ki je odšla v tujino študirat za 4 ali 5 let. Čist resno Ali si res mislila da vama bo veza štimala ? LOL get real resno! PS: Can’t blame him tbh