Prisluhniti svojemu notranjemu glasu in ga upoštevati in stvari se začnejo postavljati na svoje mesto. Proces je dolg samo vzdržati je treba. Vzdržati pa zato, ker imaš v sebi zakopano samo tisto s čimer se nisi hotel ali se nisi znal ukvarjati. Jaz sem svoj glas slišala šele takrat ko je kričal, ker ga nisem mogla več utišati sem se končno zbudila.

Nekateri imajo v življenju srečo in so ljubljeni že od rojstva, zato znajo imeti radi sebe, Jaz tega 30let nisem znala in če me življenje samo ne bi potisnilo na dno bi še danes padala. Ne moreš pa vstati, če ne padeš. V bistvu me je rešilo prav tisto, kar me je potisnilo na dno.

Tako je.

Kako so pa včasih reševali svoje probleme? Delo na sebi namreč pomeni prav to.

Ljudje so preživeli taborišča, prišli na svobodo in morali živeti naprej. Kako pa mislite, da jim je uspelo? Da so šli v prvo knjižnico po knjigo o psihologiji in jo naštudirali, da so meditirali, šli v Indijo??????

Naučili so se živeti sami s sabo. To pa je v tem času fenomen . Ljudje danes živijo s svojimi telefoni, računalniki, avti,…Človečnost je šla, ko je prišla vsa ta tehnologija, ki je zasužnjila svet. Ker smo sužnji materialnih dobrin dovolimo, da nas strahujejo na delovnih mestih, saj kaj pa mi ostane če ne bom imel denarja????

Se strinjam z jaztudi.
V teoriji so marsikatere stvari nerazumljive. Saj branje in meditiranje nista slaba, samo šele težka situacija pokaže, ali smo kaj potegnili iz tega.
Ko pridejo prazni žepi, prevara, celo smrt- takrat je človek gol in takrat pride do izraza njegova človeška narava, ki niti ni tako nebogljena in človek spozna, da se lahko nanjo nasloni. Vsi uspešni, po mojih merilih uspešni (taki, ki so srečni, ki imajo znanje, denar- srečo navajam pred tem, ker znajo biti srečni sami po sebi), so preživeli težke preizkušnje, ponavadi so precej zgodaj že odšli na svoje, imajo neko uporabno znanje računalništva (razen če niso neki težki IT-jevci), uporabljajo vsaj pet let starega prenosnika in en oguljen telefon na gumbe. In ničesar jim ne manjka, imajo v redu odnose in ponavadi tudi eno trdno finančno ozadje, saj so se naučili živet z manj, kot zaslužijo.

Če si res še želiš otroka, pojdi na terapije k bionergetiku Zdenku Domančiču. To ni bulšit, ogromno neplodnih parov je dobilo otroka potem, ko so odšli k njemu na terapije.

http://www.youtube.com/watch?v=ZgLvQQGcTBQ&list=PL1A377C2BF01B1A50

Da zares si želim otroka Matej23, ampak želim si zdravega otroka.

Po mojem mnenju ne zanosim zato, ker imam porušeno moje notranje okolje. Torej moram to notranje okolje pozdraviti. Bioenergetik mogoče lahko podre blokado, ki zavira moje telo, da bi zanosilo, to pomeni, da bistvena okvara ostane tam, ker se tega zavedam, nočem reskirati, da bi tisto okvaro podedoval moj otrok.
Tudi sama poznam ženske,ki so zanosile s pomočjo bioenergetika, rodile pa so otroke s kroničnimi boleznimi. Mogoče poznam take primere po naključju ampak kljub temu ne bom reskirala.
Ko bo moje telo pripravljeno, ko bo vzpostavljeno popolno notranje okolje bom zanosila, tega se zavedam in delam na tem, da se to zgodi.
Vem, da je vse v meni.

Hvala vseeno.