kako se znebiti strahu pred vožnjo avtomobila?
Lepo pozdravljeni.
Moj problem je sledeč: izpit za avto sem naredila že v srednji šoli, tega bo sedaj že skoraj 8 let. Na začetku sem vozila, toda ze takrat nisem popolnoma zaupala sama sebi (morda zaradi vpliva drugih, ki so mi vcepili strah, morda zaradi sama sebe, zunanjega sveta, nesreč o katerih nenehno beremo). Potem pa se je kar ustavilo, nisem več želela sesti za volan…v zadnjih letih sem nekajkrat na željo moža poskusila, ni bilo slabo, a vendar, bila sem trda kot kamen. Enostavno se bojim, imam občutek, da sem nesposobna za to opravilo, da se mi bo nekaj zgodilo. Najbolj udobno se počutim, ko me mož vozi na okoli 🙁 Pa še takrat imam pred kakšno dolgo potjo strah, da se bo kaj zgodilo. Globoko v meni pa tli želja po samostojnosti za volanom, želim si da bi se sprostila, zaupala vase itd. Zavedam se da je voziti avto danes ena najpomembnejših stvari pri iskanju službe, saj nas služba ne čaka pred nosom. Res si želim to spremeniti, vendar ne vem kje začeti…
čist enak problem imam kot ti
tebi vsaj mož stoji ob strani, mojemu pa visi dol, če sem odvisna od njega, še fajn se mu zdi
da pa je še hujše, sem doma v hribih kjer ni javnega prevoza in rabim 45 min peš do avtobusa-vlaka.
strah me je, da bi se kam zakantal in ko se samo spomnim, da bi morala vozit
mi srce začne nabijat 100000 na uro, kr vrtet se mi začne in itaknisem za nikamor
mislim, da sem nesamozavestna ne zaupam vase in zaradi tega bi sama sebe dala jeb…
avto imam jaz v oblasti in ne avto mene, če ga zavijem na desno bo tja tudi šel, valčda ne bo šel kr v drug avto
vse to vem, ampak si ne znam pomagat
študiram, da grem pod hinozo
Pozdravljeni,
Navedena tematika spada pod t.i. anksiozne motnje – fobije. Predlagam, da si kaj preberata na to tematiko. Literature je dovolj in kar je najbolj pomembno -z pomočjo terapije-psihoterapije in inštruktorjem varne vožnje je ta strah popolnoma premagljiv oz. ozdravljiv.
Lep dan in pogumno 🙂
viviana
Pozdravljeni!
Pred dobrega pol leta se mi je med vožnjo po avtocesti iznenada zgodilo, da sem postala vsa mravljinčasta; iz zapestij in gležnjev se mi je občutek drevenenja razširil na celo telo, celo na glavo. Takrat sem imela občutek, da mi bo zmanjkalo zavesti, da bom izgubila kontrolo, sape mi je zmanjkovalo … k sreči sem imela toliko kontrole, da sem zapeljala na odstavni pas in se počasi peljala do mesta, kjer sem se lahko ustavila in sva s fantom zamenjala položaje. Kakšno uro nisem prišla k sebi, vsa sem se tresla in bila na splošno razburjena.
Tega občutka se do danes nisem znebila. Nekaj časa sem ga dobivala tudi izven avta. Najpogosteje se mi zgodi, kadar jaz vozim, še posebno na avtocesti, včasih pa tudi ko me vozi kdo drug. Podobno se mi je zgodilo tudi na jadrnici, ko so bili veliki valovi (zato po eni strani upam, da ne gre za psihične težave, ampak problem z ravnotežnim organom, da pa sama še spotenciram odziv telesa, ker se ustrašim in sem potem v začaranem krogu). Ampak takrat sem se nekako uspela obvladati, si rekla, da se ne smem bati, ker itak nimamo kontrole nad morjem, in se čez čas sprostila. V avtu pa to ne gre.
Vsi testi, ki sem jih do opravila pri zdravniku, so bili b.p.
Mene pa straši, ker ne vem, kaj se dogaja z mano in se bojim zgubiti sposobnost za vožnjo ter posledično samostojnost. Ko berem ta forum, se mi zdi, da bi lahko šlo za anksioznost. Res so se mi pred prvim napadom obetale precejšnje življenjske spremembe, vendar sem bila prepričana, da bodo ti napadi izveneli, potem ko dam to mimo. Pa niso.
Prej sem v življenju dobila samo en napad panike, ko sem bila soočena s svojo fobijo, po tem pa je ta fobija izginila. Sicer se mi zdi, da sem kar uravnotežen človek. Mogoče imam problem le v tem, da se preobremenjujem z raznimi konjički 🙂
Kaj naj naredim?
Če bi si človek hotel pomagati sam, ali je bolje sprejeti to, kar se dogaja, ali je bolje ne misliti na to in celo vse skupaj zanikati?
Najlepša hvala za odgovor.
LP
Pozdravljeni,
omenjate neke vrste anksiozne težave, ki bi lahko bili tudi panični napadi. Morda bi bilo obema dogodkoma (vožnja po avtocesti in valovi na jadrnici) lahko skupna kontrola, ko nimate popolnega nadzora nad situacijo? Omenjate tudi strah pred izgubo samostojnosti.
Pravite, da spotencirate odziv telesa, kar ponavadi posledično vodi do paničnega napada. Pri tem gre za napačno interpretacijo simptomov – telesnih odzivov. Omenjate, da si pomagate z obvladovanjem in uravnavanjem misli, kar pa pri avtu ne gre.
Sprašujete ali je bolje sprejeti kar se dogaja ali je bolje ne misliti na to in vse skupaj zanikati. Ta zadnji način lahko pelje ravno v anksioznost in panične napade. Vsekakor je bolje sprejeti in ne zanikati. Enako velja za vzroke vaših simptomov, ki so sedaj neozaveščeni in/ali nepredelani. Ravno potiskanje dogodkov, občutij itd., vam lahko povzroča simptome anksioznosti in panike. Za morebitno odpravo težav vam priporočam, da poizkusite s psihoterapijo, kjer boste lahko raziskali vaše notranje dogajanje.
Zdaj tudi vidim, da sprašujete “kako se znebiti strahu pred vožnjo avtomobila?”. Telo vedno znova najde nove načine, kako izrazi svojo notranjo stisko – bodisi preko vožnje z avtomobilom, bodisi z vožnjo po velikih valovih, bodisi s fobijo. Ne glede na to koliko se ukvarjamo z enim samim strahom in ga skušamo odstraniti, vedno se lahko pojavijo novi strahovi.
Lep pozdrav,
Pozdravljeni,
Pred časom sem pri vožnji z avtomobilom skoraj spregledal pešča na prehodu za pešče. Na srečo sem pravočasno ustavil tako da je bilo vse vredu. Po tistem dogodku sem dobil nek strah pred vožnjo še posebno v takih okoliščinah kot je mesto ali naselje. Stalno se bojim, da bom koga spregledal, preverjam v vzvratnem ogledalu če je vse za mano ok, če nisem siguren, se včasih celo obrnem in grem pogledat nazaj če je vse ok itd. Kot da bi me za trenutek zapustila zdrava pamet in potem se doma takemu razmišljanju samo čudim. Vendar ko grem ponovno na pot, se zadeva ponovi.
Poskušam si pomagati sam z razsodnostjo, oziroma z nekimi bolj pozitivnimi misli, saj sem na cesti že več kot 25 let, nekaj let sem celo vozil težke tovornjake in težav nisem imel, vendar so te negativne misli včasih tako močne, da me kar morijo.
Ta nesigurnost vase oziroma strah da bom kaj spregledal se je potem začela pojavljati tudi v drugih okoliščinah naprimer pri odhodu od doma, (kontrola plina, elektrike, zaprta okna itd) Večkrat moram preveriti če je vse vredu, ob tem pa tudi razdelam zgodbo do potankosti kaj se lahko zgodi če bo kaj narobe. Zanimivo je to da naprimer ko zaklenem vrata od stanovanja na vse te zadeve pozabim in me lahko ni doma tudi po teden dni o stanovanju niti ne razmišljam oziroma vem da je vse ok. Ob odhodu od doma pa naredim cel halo.
Poudaril bi da doma nikoli nisem pustil nič odprto ali da bi kaj spregledal na cesti pa tudi do sedaj nisem imel prometne nesreče, tako da si ne znam razložiti tega strahu ki dejanski nima neke osnove.
Hvala za odgovor in lep pozdrav,
Hvala za odgovor in lep pozdrav,
Pozdravljeni,
sami ugotavljate, da vaš strah nima neke osnove. Bili ste v situaciji, ko ste spregledali pešca, vendar ste pravočasno ustavili. Ste tudi izkušen voznik in še niste imeli prometne nesreče. Podobni strahovi so se vam začeli pojavljati tudi ob odhodu od doma.
Glede na povedano, gre za neko globljo problematiko, ki se kaže v obliki obsesivnih misli. Naša psiha vedno najde pot, kako vsaj na nek način razbremeni notranji pritisk, ki pa ga lahko povzročajo notranji konflikti ali travme. Ponavadi niso ozaveščene in predelane ter se ravno zato pojavljajo v takšnih oblikah – obsesiji, paniki, strahovih, telesnih težavah ipd. Predlagam vam, da poizkusite s (psihoanalitično) psihoterapijo. Gre za daljši proces, ki vsebuje ozaveščanje in predelavo ter učenje novih načinov funkcioniranja.
Ali sem vam nekako odgovoril? Če imate še kakšno vprašanje ali komentar ste vabljeni, da ga zapišete.
Lep pozdrav,