Pozdravljeni!

Sem nekaj časa članica fantove družine. Imam super fanta, vendar sem opazila da ima družina precejšnje težave. Ena od fantovih sester ima precej probleme. Mene je v tem času večkrat napadla, fanta je tolkla z nekim železnim, da mu je vse kri iz glave tekla, vedno smo vsi drugi vsega krivi in delamo slabo. Mislim da ima punca težave. Jaz sumim na kako osebnostno motnjo, ampak to itak ne morem jaz trditi, to mora nek strokovnjak povedati. Sej so vsi imeli težko življenje, očeta alkoholika, tak da si punca najverjetneje ni sama kriva da je taka, sam pač ne more nehati s tem. Problem je ker se z njo ne da pogovarjat normalno. Razen če bi pristali vsakič na njene pogoje, jaz sem nekajkrat probala, a so res nesprejemljivi ( da bi sedel in poslušal nekaj ur kaj si ti vsa leta narobe delal in njej slabo delal- pa ji sploh nisi nič naredil, kr ogroženo se od tebe počuti pa neveš zakaj itd in še udarila te bo vmes, ti pa seveda moraš biti tiho. tacajt pa le ona lahko govori oz bolj kriči.. ). Moram povedati tudi to , da drugima fantovima sestrama je isto počela in povrh vsega svojo mamo občasno pretepe. Meni se to zdi zgrozno. Kaj lahko tukaj narediš? Lahko bi jo policiji prijavila, ko me naslednjič udari in zahtevala prisilno hospitalizacijo, ampak se mi to zdi kruto, mislim da obstajajo milejši načini in postopno reševanje oz stopnjevanje zahtevnosti rešitev. Ko sem pa družini predlagala mediacijo na CSD pa noben ni pristal na to. Kaj še človek sploh lahko naredi da se zaščiti? Prosim za hiter nasvet.

Pozdravljena!

Dobrodošla na našem forumu!

Resnično težka situacija! Nisem strokovnjak, upam da se kmalu oglasi kdo od strokovnjakov.
Ko je punca v navalu besa se je treba čimprej umakniti in prekiniti nadaljno interakcijo, takrat se nima smisla pogovarjati o čemerkoli, je celo nevarno. Pomembno je, da se pogovorite z ostalimi družinskimi člani in naredite skupni načrt kako naprej. Poenotiti morate svoja mnenja in stopiti skupaj. Verjetno se vsi strinjate, da bi potrebovala pomoč. Če je le mogoče poskusite vzpostaviti pogovor o tem s punco, ko je v mirni fazi, se pravi, ko se vam zdi najmanj razdražljiva in ko ni v afektu. Naj z njo govori tisti, ki mu ona najbolj zaupa in naj zastopa mnenje vseh. Verjetno do svojih dejanj ni kritična in bo vse skupaj zelo težko sprejela. Pripravite se na val zanikanja in obtoževanja. Pogovor mora biti premišljen, odločen, a spoštljiv in miren. Brez obsojanja in groženj. Jasno pa ji morate povedati, da ste vsi skupaj obupani in da ste v skrbeh za njeno in svojo varnost. Da ste odločeni, da tako ne more iti več naprej in da ste ji v prihodnje vsi pripravljeni nuditi suport pri reševanju težav ter da mora biti varnost vseh na prvem mestu. Niste omenjali, ali ima poleg izpadov besa in agresije tudi kakšne druge psihične težave, verjetno so v ozadju neka težka čustvena doživljanja. Povejte, da vidite, da ji je težko, še posebej, če to kaže tudi drugače (potrtost, brezvoljnost). Poudarite, da ni sama, da ste na njeni strani in da ji želite pomagati, da si pomaga. Ter da ji strokovnjaki, ki danes razpolagajo z zelo učinkovitimi orodji, morda lahko pomagajo, da bo manj trpela, če bo sama to dovolila.
Moje mnenje je, da potrebuje temeljito psihiatrično obravnavo, do katere mora priti čimprej. Stopite v kontakt z najbližjo psihiatično službo in se pozanimajte o možnostih čimprejšnje obravnave.
Upam, da vam uspe na miren način priti do pomoči. V nasprotnem primeru se bojim, da ostane le še čakanje na naslednji izbruh in hospitalizacija proti volji, ki pa je še vedno manj kruta od udarcev in prelivanja krvi, kaj menite?

Vso srečo!

VidaLina

Očitno ima dekle hude psihične težave, ki ne bodo minile kar same od sebe in s tem, da se družina ne želi soočiti s stiuacijo vse skupaj še poslabšuje.

Moj predlog bi bil podoben VidiLini. Naj starši ali kdo drug od bližnjih čimprej obišče psihiatra in ga prosi za nasvet. Na forumu se težko postavlja diagnoze. Kolikor je napisanega pa je precej očitno, da dekle nujno potrebuje strokovno pomoč in družna bi se morala čimprej zaščitit pred nasiljem.

Pri osebnostnih motnja ali obnašanju, ki je temu podobno, je težko verjeti, da bo takšna oseba sama spoznala, da je nekaj z njo narobe, ker večinoma krivijo druge (pa naj bodo nasprotni dokzai še tako očitni). Razumljivo je, da bližnji upajo, da bo prišlo do nekega “čudeža” ki bo popravil situacijo, vendar do tega ne pride, v primeru zanikanja težav pa ponavadi še do poslabšanja situacije, saj tej osebi nihče ne postavi mej, ki jih že tako ali tako krši na vse možne načine.

Res se zdi kruto, vasj na prvi pogled, da bi poklicali policijo v primeru nasilja, vendar je to verjetno edini način, da jo streznete ali pa da imate vsaj zapisano, kaj se dogaja v primeru prisilne hospitalizacije, če bodo stvari prišle čez rob. Nič narediti pa je približno tako, kot če bi 3 letniku, ki bi v napadu trme na vsak način hotel sam čez avtocesto, poskušali s prijaznim prepričevanjem to preprečiti ali pa ga v navidezni nemoči zgolj opazovali, kako to počne in upali, da se bo srečno končalo. V obeh primerih ne bo dobrega konca. LJudlje z osebnostno motnjo , še posebej mejno pa čustveno dejansko na nivoju nekaj letnega otroka ( z vsemi trmami, ihtami, zahtevami, vred)

Če ji želite res pomagati , potem mora nujno nekdo ukrepati in narediti red.
GittaAna

Hvala za nasvete. Vem da sem punca od fanta in nekako del družine, ampak mi gre iskreno rečeno malo na živce, da fant in njegova sestra nič ne ukreneta, v bistvu da jaz prenašam njihovo odgovornost. V tem času sem bila edina ki je šla na socialno, kontaktirala društvo za nenasilno komunaikcaijo in poklicala policijo. Sej mi je žal zanjo, ker je bolana in sama v sebi hudo trpi in ne ve kaj dela. A rada bi sebe in fanta zaščitila, ker tole izsiljevanje in pretepanje in nenehen strah kdaj bo spet prišlo do kričanja ali udarca me ubija. Sama sem na začetku poizkušala ji pomagati, ji recimo govorila da ji bom v oporo in da bom z njo šla do zdravnika, da to ni dobro za njo če se tako vzemirja, sam za to ni hotela slišati, pravtako ko sem staršem njenim govorila da bi bilo fajn če bi šla do kakega zdravnika ali psihiatra, glede na to da jih ( svoje starše ) pretepa, ker pač vsi zaradi nje trpimo, sej razumem da so razdvojeni, ker imajo hčerko radi, ampak vseeno mislim da tako ne gre naprej, pa so me nadrli, če bi ji(njihovi hčeri) rada življenje uničila, da jo bodo življenjsko v polje zaprli itd. in me sedaj ne marajo, ker name gledajo kot nekoga ki hoče njihovi hčeri škoditi. Sploh me niso razumeli oz niso hoteli slišati kaj jim govorim.