KAKO SE TVORI MATERINO MLEKO
KAKO SE TVORI MATERINO MLEKO?
napisala: Karmen Mlinar, svetovalka za dojenje pri La Leche League International
Literatura:
– Breastfeeding Answer Book, La Leche League International, 2003
– The Womanly Art of Breastfeeding, La Leche League International, 1997
– LEAVEN, Vol. 37 No. 3, June-July 2001, p. 54-55, Linda J. Smith, BSE, FACCE, IBCLC , Dayton, Ohio, USA
– Dojenje in materinstvo iz srca, Ksenija Šoster Olmer, 1999
Slovar izrazov
AREOLA – bradavični kolobar okoli bradavice
ALVEOLA – mlečna celica
IZCEJALNI REFLEKS – ko otrok s svojim sesanjem sproži hormon oksitocin, le-ta skrči mišična vlakna v mlečnih celicah (alveolah) in povzroči izcejanje gostejšega, t.i. zadnjega mleka
KOLOSTRUM, MLEZIVO – prvo materino mleko po porodu, gosto, rumenkaste barve in v zelo majhnih količinah
LAKTACIJA – nastajanje in izločanje mleka v času dojenja
MLEČNI GROZDI – mlečne celice se združujejo v mlečne grozde
MLEČNI VOD – povezava med mlečnimi celicami in vrhom bradavice
OKSITOCIN – hormon, ki se izloča ob porodu (krčenje maternice) in med dojenjem
PRILAGOJENO MLEKO, mlečna formula oz. mleko v prahu, narejeno na podlagi kravjega mleka, prilagojeno za hranjenje dojenčkov
PROLAKTIN – hormon, ki ureja delovanje mlečnih žlez
PREDNJE MLEKO – mleko, ki se je nabralo v mlečnih celicah in vodih, je redkejše in otroka odžeja
ZADNJE MLEKO – gostejše mleko, ki ima več maščob in otroka nasiti
“Nisem imela več dovolj mleka” je najpogostejši vzrok, ki ga slišimo svetovalke za dojenje, kot razlago za prehitro končanje dojenja ali začetka dodajanja prilagojenega mleka po steklenički. Včasih je ta vzrok zelo resničen, včasih pa žal le materina zamisel oz. nepravilne informacije.
Ideja o “primanjkljaju mleka” prihaja in izhaja največkrat s strani proizvajalcev otroške hrane in industrije kravjega mleka, ki imajo močan finančni interes. Kljub sprejetju mednarodne kode (http://www.who.int/nut/documents/code_english.PDF) o oglaševanju mlečnih nadomestkov otroške hrane, še vedno slišimo in beremo v reklamah podjetij: “če mati nima dovolj mleka…” Ali v posebnih, specializiranih revijah ali letakih za starše, ki jih izdajajo ta podjetja, kjer mamice pišejo v rubrike Pisem bralcev: “ko mi je zmanjkalo mleka, sem začela uporabljati vaše nadomestno mleko, ki je super, fantastično,… in končno je naš trimesečnik prespal cele noči” in podobno.
Pred letom 1940 so znanstveniki verjeli, da se mleko tvori izrecno le v času izcejalnega refleksa, ko mleko navre iz dojk in zato teče hitreje. Leta 1944 je Peterson dokazal, da je tvorba materinega mleka nepretrgan, nenehen proces, izcejalni refleks pa je popolnoma drugačen in ločen proces.
Zelo pogosto je mnenje mater, da ne zmorejo proizvesti dovolj mleka za svojega otroka, vendar jih večina lahko proizvede celo več kot dovolj mleka. Pri mnogih materah je v prvih dneh in tednih dojenja prisotna celo prevelika količina mleka. Pri nekaterih dojenčkih, ki ne rastejo dovolj hitro ali celo izgubijo na teži, ni razlog pomanjkanje mleka, temveč preobilica mleka, ki pa ga otrok ne dobi.
Najpogostejši razlog, da dojenček ne dobi vsega mleka, ki je na voljo – je ta, da je otrok nepravilno pristavljen k prsim in ne sesa učinkovito ali da so podoji prekratki in/ali preredki (npr. na 3-4 ure ali več). Zelo pomembno je, da se materi v prvih dneh pokaže, kako se otroka pravilno pristavi in nauči, da doji otroka na njegovo željo (tudi če je to vsako uro ali celo pogosteje).
Zelo redke so mamice (1 – 3% žensk), ki resnično ne zmorejo proizvesti dovolj mleka za polno dojenje ali pa zaradi fizioloških razlogov ne morejo dojiti. To pa zaradi:
1. operacije dojk
2. ostankov posteljice v maternici
3. Sheehanov sindrom, okvare možganske žleze hipofize
4. neprimerne hormonske kontracepcije
5. nerazvitih mlečnih celic ali žlez
6. kirurških operacij, kjer so bili mlečni vodi prerezani
7. druge, zelo redke situacije
Če mati nima zgornjih razlogov, obstajata dva osnovna in najpogostejša razloga za nezadostno količino mleka:
1. dojenček se pri prsih ne doji dovolj dolgo in dovolj pogosto, razmaki med dojenji so predolgi, otrok sesa druge predmete za tolažbo (dude, stekleničke)
2. otrok ne dobiva mleka iz dojk učinkovito: zaradi nepravilnega položaja pri prsih ali je nepravilno prisesan na bradavico, otrok ni dovolj blizu dojke (sesa le bradavico, namesto da bi bil dobesedno zarit v dojko) ali zaradi posebnih težav z sesanjem (priraščen jeziček, težave pri požiranju), ali so materine dojke nabrekle zaradi preveč mleka (značilno za nekatere matere prve dni po porodu) in otrok ne more pravilno zagrabiti.
Dojenčki se normalno dojijo 8 do 12x dnevno, vsaj dokler ni laktacija in mlečna zaloga res dobro vzpostavljena. Večina dojenčkov se doji povprečno 140 minut skupaj v celem dnevu, povprečno od 10 do 30 minut na en podoj.
Velikost dojk pogojuje količina maščobnega tkiva. Velikost dojk zato nima prav nobenega vpliva na količino mleka, ki se tvori v času proizvodnje mleka. Velikokrat imajo ženske z zelo velikimi prsmi celo več težav pri dojenju kot pa ženske, ki imajo manjše prsi.
Prvo materino mleko se imenuje mlezivo ali kolostrum in je bolj gosto in temno rumene barve ter v zelo majhnih količinah, vendar zelo kalorično in izredno pomembno za novorojenčka. Le-to ob dovolj pogostem pristavljanju zadostuje vsem potrebam novorojenčka prvih 2 – 4 dni, dokler se ne začne tvoriti t.i. zrelo mleko. Velikokrat imamo prve dni po porodu občutek, da nimamo (dovolj) mleka, ker se nekateri otroci dojijo neprenehoma. Vzroki tega so lahko tudi nepravilno pristavljanje in nepravilno prisesanje na dojko, tako da otrok ne dobi mleka zlahka in se prej utrudi. Dojenčkova prebavila se postopoma navajajo na večje količine mleka, ki se tvori v materinih prsih. Po nekaj dneh (2 – 5 dni po porodu) mleko postane bolj redko in obilnejše (občutek napetih prsi in izcejanje mleka).
Nekaterim materam se mleko nikoli ne izceja, to pa še ne pomeni, da ga nimajo dovolj. Če vam kdo predlaga, da si v prvih dneh po porodu s prsno črpalko izčrpate mleko, da se prepričate, kolikšno količino proizvedete, lahko nasvet mirno preslišite, saj izčrpano mleko ni zanesljiv pokazatelj – otrok ga vedno posesa več kot si ga načrpate. Količina izčrpanega mleka je zelo odvisna od več faktorjev: kvalitete črpalke, pravilne uporabe, časa od zadnjega podoja, stresa, ki ga preživlja novopečena mamica,… Poleg tega nobena prsna črpalka ne more tako dobro izprazniti prsi kot to lahko naredi otrok ob pravilni pristavitvi. Mati nikoli ne more načrpati toliko mleka, kolikor ga lahko dobi otrok s sesanjem.
Prav tako je nesmiselno določati čas, koliko naj bi bil otrok pri prsih. Najprej moramo razlikovati pojma “biti pri prsih” in “dojiti se”. Otrok se bo dobro in pravilno dojil, če bo pravilno pristavljen in bo aktivno sesal. Poleg tega mnenje, da otrok dobi 90% mleka iz prve dojke v prvih 5 – 10 minutah ne velja za vse. Otroci so zelo različni in različno sesajo, poleg tega je izcejanje mleka pri materah različno. Nekateri se najedo že v 5 – 10 minutah pri eni dojki, drugi pa za to potrebujejo tudi celo uro in se morajo podojiti na obeh dojkah. Prilagodite se otroku in ga dojite, kadar in kolikor dolgo on želi.
Zelo pogosto je tudi napačno prepričanje mamic, da ko prsi niso več nabrekle ali polne, da jim je mleka zmanjkalo. V času od drugega tedna pa nekje do tretjega meseca otrokove starosti se vzpostavi ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem (med tvorbo mleka in otrokovo zahtevo po dojenju). Mamica in otrok se navadita drug na drugega in dojenje postane utečena rutina. Takrat mamice opazijo, da so njihove prsi postale mehkejše, izcejanje mleka ni več tako intenzivno in najprej pomislijo na to, da je mleka pričelo zmanjkovati. Nekatere mamice žal ravno iz tega razloga posežejo po dodatku nadomestnega mleka in prenehajo z dojenjem v prepričanju, da nimajo več mleka. Ko se enkrat prsi prilagodijo ponudbi in povpraševanju, se zmehčajo in postanejo “polne” le še takrat, če npr. vaš otrok prespi svojo uro za hranjenje ali preskoči kakšen obrok. Prsi namreč niso rezervoar za mleko (zato velike prsi nimajo več mleka kot manjše) ampak se mleko v njih tvori neprenehoma, tudi medtem, ko otrok sesa.
DOJKE
Vaše prsi so se spremenile zaradi nosečnosti glede na vaš genetski tip, starost in primerno telovadbo, če ste dojile ali ne. Samo dojenje bistveno ne vpliva na spremembo dojk. V nosečnosti se dojke povečajo, po porodu, ko se začne tvoriti večja količina mleka še bolj, vendar se temu ne moremo izogniti tudi, če ne dojimo. Narava je ženskam podarila prsi za hranjenje otroka.
Razvoj dojk
Razvoj dojk se začne v puberteti, ko začnejo prsi rasti, se razvijati in dobivajo obliko. V puberteti se pod vplivom hormona estrogena razvijejo mlečni vodi, ob prvih ovulacijah in menstruacijah (hormon progesteron) pa se sproži še razvoj mlečnih žlez. V času nosečnosti se dojke močno spremenijo in razvoj mlečnih žlez se dokonča. Ženske, ki niso rodile imajo sicer izgrajene mlečne žleze in iz literature in prakse poznamo tudi primere, ko so matere dojile svoje posvojene otroke, čeprav same niso nikoli rodile. Vendar je takšno dojenje zelo redko “polno” dojenje, matere ki niso nikoli rodile ponavadi ne morejo proizvesti dovolj mleka za potrebe otroka. Dojke se nato spreminjajo še vse življenje.
Dojka je sestavljena:
– iz žleznega tkiva, ki tvori in transportira mleko (mlečni grozdi in vodi)
– veznega tkiva, ki podpira dojko
– krvnih žil in krvi, ki hranijo in oskrbujejo žlezno tkivo s snovmi, ki so potrebne, da se lahko tvori materino mleko
– limfe, ki odstranjujejo odpadke
– živci in živčni končiči ob bradavici in bradavičnem kolobarju, ki poskrbijo zato, da je dojka občutljiva na dotik in da otrokovo ritmično molzenje dojke stimulirajo izločanje hormonov, ki sprožajo izcejalni refleks med proizvodnjo mleka
– maščobno tkivo, ki deluje kot zaščita pred poškodbami
Pri zgradbi dojke tako ne govorimo več o mlečnih sinusih in drevesni strukturi ampak le o cevastem žleznem tkivu in grozdih žlez, v katerih se direktno tvori mleko.
Povečanje dojk med nosečnostjo in dojenjem normalno kaže na to, da prsne žleze postanejo funkcionalne. Dojke se lahko v prvem mesecu po porodu še močno povečajo na ta račun.
Alveoli (votlinice, vdolbinice) v obliki grozdja je skupina žleznega tkiva, v katerem se sintetizira mleko iz krvi. Alveolne celice izločajo mleko. Obdane so z omrežjem povezanih mioepitelnih (krovnih) celic, ki pod vplivom hormona oksitocina povzročajo krčenje alveol v času izcejalnega refleksa. Takrat se mleko požene v duktule in dol v mlečne vode.
Duktule so vejaste cevke, ki se raztezajo iz grozdov alveol. Včasih so menili, da se vsaka duktula prazni v vedno večje vode, ki so se imenovali mlečni vodi. Novejše raziskave pa so dokazale, da manjši vodi ne tvorijo drevesne strukture in postopoma prehajajo v vedno večje ampak da so večji mlečni vodi speljani naravnost iz grozdov celic (Hartmann 2002).
Do nedavnega je veljajo, da se mlečni vodi pred prsno bradavico razširijo v mlečne sinuse, tik pod površjem bradavice in da se mleko nabira tam. Strokovnjaki so verjeli, da dojenček lahko bolj učinkovito molze dojko, bolj kot ima z usti zajet čim večji del bradavičnega kolobarja in čim več mlečnih sinusov.
Ultrazvočne preiskave dojk v času laktacije (po raziskavah znanstvenega teama dr. Petra Hartmanna, Perth, Avstralia, 2002) pa so dokazale, da ti razširjeni mlečni sinusi sploh ne obstajajo. Premer mlečnega voda ob izvodilu ven iz mlečnega grozda je enak premeru voda tik pred prehodom ven iz bradavice, tik pod areolo. Še vedno pa trži trditev, da dojenček lahko bolj učinkovito izmolze več mleka, če je z usteci prisesan daleč v dojko. Zakaj pride do tega še ni podrobno raziskano in razumljeno.
Vsaka mlečna žleza oblikuje reženj, del dojke, ki je sestavljena iz ene večje, glavne veje grozdov mlečnih celic in mlečnega voda, ki se konča ob bradavični odprtini, reži. Do pred kratkim smo verjeli, da je v dojki petnajst do petindvajset režnjev, toda zadnje raziskave so pokazale, da ima večina žensk v dojkah od sedem do deset režnjev (Kent, 2002).
Prejšnje, sedaj zastarele sheme zgradbe dojke, ki so bile narejene na osnovi risb iz leta 1840, ko so s poskusi z vročim voskom, ki so ga vbrizgali v dojke laktirajočih trupel, so režnji, vodi in mlečni grozdi izgledali podobno kot pecelj brokolija. Šopek alveol se je zlival v urejenem redu v manjše vode, ki so se združevali v večje vode, ki so se napihnili v mlečne sinuse tik pred bradavico, nato so se močno zožili in končali bradavični reži (razpoki). Ko danes znanstveniki preiskujejo dojke z utrazvokom, opisujejo kot neurejene režnje tkiva, bolj podobno koreninam drevesa in z mnogo manjšimi mlečnimi vodi, prepletenimi med seboj.
Na zunanji površini bradavic je pet do deset razpok, kjer so izvodila mlečnih vodov. Na površju bradavic in areol je pokončno gladko mišično tkivo. S stimulacijo se to mišično tkivo krči in povzroči, da bradavice postanejo bolj trdne, čvrste in štrleče. Bradavica je zelo voljna in prilagodljiva, da se vedno dobro prilagodi otrokovemu ustnemu nebu, jeziku in dlesnim med dojenjem. Ker dojenček takoj poporodu slabše vidi, je funkcija temnejšega dela areole okoli bradavice ta, da služi dojenčku za lažje »naciljanje« centra dojk in s tem bradavic.
Na areoli so tudi Montgomeryjeve žleze, majhne lojnice, ki proizvajajo oljnat premaz in izboljšujejo vrednost pH kože v tem predelu, kar preprečuje rast bakterijam na tem področju (Williams 1992). Med nosečnostjo se Montgomeryjeve žleze povečajo in izgledajo podobne mozoljčkom.
Umivanje bradavic z milom je popolnoma nepotrebno, če je koža na tem predelu popolnoma zdrava. Uporaba mila ali drgnjenje bradavic (za utrditev med nosečnostjo) je napačna, saj se s tem odstranjuje zaščitni sloj, ki ga na koži naredijo Montgomeryjeve žleze. Za vzdrževanje osnovne higiene je dovolj enkrat dnevno tuširanje ali umivanje s toplo vodo.
VPLIVI HORMONOV
ESTROGEN
Povišanje estrogena med nosečnostjo spodbudi sistem mlečnih žlez in vodov k rasti. Takoj ob porodu raven estrogena močno pade in ostane zelo nizka v prvih mesecih dojenja.
PROGESTERON
Povišanje progesterona med nosečnostjo povzroči povečanje velikosti mlečnih celic in prsnih režnjev. Skupaj z estrogenom nivo progesterona ob porodu zelo močno pade, s tem pa sproži nastop začetka laktacije – izločanje mleka.
LAKTOGEN IZ ČLOVEŠKE PLACENTE
Je hormon, ki ga v zelo velikih količinah izloča placenta (posteljica v maternici) v času nosečnosti. Izločanje tega hormona se prične na začetku drugega meseca in je pomembne zarast in razvoj dojk, bradavic in povečanje ter potemnenje areole pred porodom.
PROLAKTIN
Med nosečnostjo se raven Prolaktina močno poviša. Skupaj z drugimi hormoni sodeluje pri pospeševanju rasti mlečnih celic (Rilemma 1994). Stopnja količine prolaktina v krvi se poveča s stimulacijo s- sesanjem dojenčka in je najvišja približno 45 minut po dojenju. V treh urah se vrne nazaj na pred-doječo raven v krvi. Mlečne celice (alveole) začnejo proizvajajo mleko, ko se zaradi sesanja dojenčka sproži hormon prolaktin. Raziskave so pokazale, da je nivo prolaktina v krvi najvišji v času večje proizvodnje mleka in da so najvišje vrednosti prolaktina v času med 2. in 6. uro ponoči/zjutraj, po pogostem dojenju, ko je iz dojke ponavadi mleko najbolj izčrpano. Nasprotno – nivo prolaktina v krvi je najnižja, ko je dojka že prepolna mleka.
Prolaktinu pravimo tudi »materinski« hormon. Skupaj z oksitocinom je tisti,ki povzroča zelo močna čustva in materine potrebe da je skupaj z otrokom in da ugodi vsakemu njegovemu joku (potrebi).
OKSITOCIN
Oksitocin krči gladke mišice maternice med porodom, po porodu in med orgazmom. Po porodu oksitocin krči gladko mišičje povezanih mrežnih celic okoli alveol (mlečnih celic) in s tem izžema na novo proizvedeno mleko v sistem mlečnih vodov. Oksitocin je zelo pomemben za izcejalni refleks
KAKO SE TOREJ TVORI MATERINO MLEKO?
Mleko nastaja v mlečnih žlezah. Iz mlečnih žlez se mleko izloča v mlečne vode. Ko dojenček molze bradavično kolobar, se mleko sprosti skozi odprtine na bradavici.
Za tvorbo mleka sta potrebna hormona prolaktin in oksitocin. Ob pričetku dojenja se izloča najprej tako imenovano prednje mleko, mleko, ki se je nabralo v mlečnih vodih in mlečnih grozdih. Ko se začne izločati hormon oksitocin, pride do tako imenovanega izcejalnega refleksa, ki povzroči, da se mleko iztiska direktno iz mlečnih celic ali alveol. V njih pa se mleko tvori tudi sproti – direktno iz krvi! Ali povedano preprosteje: dojke niso rezervoarji za mleko, kjer naj bi se mleko moralo nateči. Mleko, ki ga čutimo v dojkah je prednje mleko, ki se je nabralo v mlečnih vodih. Ko pride do izcejalnega refleksa se začne izločati zadnje mleko, ki se tvori sproti. Prav zato nikakor niso smiselni nasveti, kot: “med podoji mora biti najmanj tri ure časa, da se mleko v dojkah lahko nabere”.
Znanstvene raziskave (Peter Hartmann, Australia, 1990) med doječimi ženami so dokazale, da je hitrost polnjenja mlečnih celic odvisna od stopnje izpraznjenosti dojke. Ta pojav se strokovno imenuje “autocrine” ali “lokalni nadzor”. Če se mlečna celica (alveola) ne izprazni popolnoma, se novonastalo mleko premeša s preostalim mlekom v celici. Ko je mlečni vod poln, se sprožijo zaviralne snovi (encimi, maščobne kisline in drugi elementi), ki izločevalnim celicam pošljejo signal, ki upočasni tvorjenje mleka. Bolj kot je dojka izpraznjena, hitreje se bo napolnila.
Pri materah, kjer je laktacija že dobro vzpostavljena se povprečno tvori 11 do 58 ml mleka na eno uro, na eno dojko. Izpraznjene dojke tvorijo mleko hitreje kakor polnejše. Če je mleko iz dojk spraznjeno redno in neprekinjeno, je tvorba mleka polna.
Hartmannove raziskave so pokazale, da je mlečna zaloga močno odvisna od dojenčkovih potreb. Dojenčki tako zelo redko porabijo prav vse mleko, ki je na voljo pri materi. Povprečno dojenčki v enem dnevu izpraznijo le 74% razpoložljivega mleka. Otrokovo sesanje tako enostavno sproti uravnava tvorbo mleka v krajših časovnih intervalih (24 ur).
Ta pojav imenujemo ” koncept 80:20″. 80% predstavlja običajno otrokovo porabo v vsakem dnevu. 20% mleka je ostanek mleka, tistega, ki ostane v materinih dojkah. Če otrok izprazni več kot 80%, se zaloga mleka POVEČA, da se razmerje vzdržuje. Če je izpraznjeno manj kot 80% mleka se proizvodnja ZMANJŠA. Ta koncept je zelo poenostavljena razlaga zelo kompleksnega procesa, bistveno je to, da se zaloga mleka ne zmanjka nenadoma (po domače “čez noč”), ampak je ta proces zelo počasen in postopen.
Raziskave so tudi dokazale, da ima količina in vrsta prehrane ter količina vnesene tekočine na proces proizvodnje mleka zelo malo vpliva. Če mati doji pravilno in pogosto, mati proizvaja dovolj mleka. Če ni faktorja dovolj pogostega izpraznjena mleka, tudi hrana in pijača ne moreta pomagati.
Zaključek:
Prilagodite se svojemu dojenčku in ga opazujte. Če imate resnično občutek, da nimate dovolj mleka, otroka pristavljajte pravilno in pogosto. Za povečanje zaloge mleka lahko uporabljate tudi različne tehnike iztiskanja mleka (ročno ali s črpalko). Najboljši recept za povečanje zaloge mleka je pogostejše in pravilnejše dojenje. Če otrok slabo ali premalo sesa, mleko v dojkah ostaja, mlečna zaloga se manjša, otrok je lahko lačen. Zapomnite si: ZAKON PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA!
Kako pa mati najbolj enostavno ve, da otrok dobiva dovolj mleka?
– štejemo polulane plenice (najmanj 5)
– štejemo pokakane plenice (v prvih tednih najmanj 2, po 6. tednu lahko tudi na nekaj dni, toda takrat mora biti blato obilno)
– otrok pridobiva na teži v prvih treh mesecih NAJMANJ 450 g na mesec. Torej najmanj 110g-115g na teden. Pridobljeno težo računamo od NAJNIŽJE teže, ne od porodne. Od tretjega do šestega meseca najmanj 80g in od šestega meseca dalje najmanj 50g na teden.
– dojenček se pogosto in pravilno doji
– ima zdrav videz, ima napeto kožo, zdravo barvo, raste v dolžino in se mu veča obseg glavice
– dojenček je živahen in dejaven
Draga Karmen,
printam, kopiram in že pošiljam dalje, nekaj pa spravljam za svoje potrebe in v pomoč mogoče še komu …
Opravljaš zelo “plemenito delo”, si kdaj pomislila, koliko majhnih trebuščkov je polnih materinega mlekeca nenazadnje posledično tudi zaradi tebe? In vse vzpodbudne besede, misli, nasveti … HVALA TI KER SI.
“Rožica” zate:
“Angeli res živijo.
Tukaj, na zemlji, med nami.
In tukaj so, da osrečujejo ljudi.”
(Lori)
Vse lepo in dobro ti želi Medvedek Pu
Karmen,
v porodnišnici oz. na socialni še vedno delijo knjižice o dojenju, ki so očitno polne napačnih informacij (tisto o sinusih in 12-15 vodih in še kaj). Čas bi bil, da se tudi s tem kdo malo pozabava, kajne? Sicer dobimo polno polovičarskih informacij. Veliko koristneje je prebrati tole tvoje pisanje kot pa neko uradno knjižico.
Mojca
Draga Mojca,
novosti so bile objavljene leta 2002 in so letos šele uradno “požegnane”. Zato v teh knjižicah, ki so ponavadi ponatisnjene ali starejšega datuma teh podatkov pač še ni. Ker vsi vemo, kako dolgo traja, da pride takšna knjižica v tisk ali distribucijo, so pa tako ali tako nekateri podatki že zastareli.
Živjo!
Zgoraj prebrano…nimam besed…. Odlično! Me pa vseeno pri vsem tem zanima še nakaj. To prednje mleko, ki naj bi se izločalo dokler ne pride do izcejanja….to pomeni do izcejanja tudi na drugi dojki (pač priteče še nakaj kaplic iz druge dojke) oz. jaz temu rečem, da mleko priteče – ko me zaščemi v prsih in takrat moj dojenček začne intenzivneje sesati. In to seveda traja veliko dlje. Se pravi, da pred tem pije prednje mleko? Pa tega je vendar malo! dojenček pred tem naredi le nekaj potegov,ki so neenakomerni in večkrat cmokajoči – včasih imam občutek, kot da se je mleko začelo izločati šle tedaj, ko pride do tega izcejalnega refleksa….
Ali to pomeni, da se dojenček odžeja z zelo majhno količino mleka in nahrani z večjo količino kaloričnega???? To mi ni čisto povsem jasno.
Sicer midva se dojiva že 8 mesecev in imava tri obroke goste hrane ….. skupaj s povprečno 5 podoji dnevno.
Hvala za odgovr in želim vam kar se da lep dan!!!!
Tanja
Tanja, hvala za komentar v imenu vseh svetovalk pri La Leche League Slovenija in posebej LLLKarmen, ki je od začetka delovanja tega foruma (2003) štiri leta odgovarjala na teh straneh. Članek, ki ste ga potegnili naprej, je že koristil mnogim mamicam.
Naj vam odgovorim še na vprašanje. Prednje mleko je že v vodih in ga dojenček začne sesati takoj, ko začne vleči na dojki, nato pa se postopoma mleko začne čedalje bolj gostiti. Torej najprej je mleko redkejše, nato pa čedalje gostejše in čedalje bolj kalorično. Otrok, ki sesa na dojki nek njemu ustrezen čas (to je zelo individualno) in se doji dovolj pogosto (tudi to je relativno, največkrat pa 8-12-krat v 24h), verjetno dobiva oboje v primerni količini. Če so mamice v dvomih, pripnem tole: Kako vemo, da dojenček pije prednje in zadnje mleko:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1985783,1985789#msg-1985789
Dojenček se torej odžeja nekje v začetku. Ne nujno le s prvimi potegi, morda tudi v prvih minutkah, odvisno, kako hiter je. Pri dojenčku tudi težko čisto ločimo žejo od lakote, pač potrebuje nekaj mleka, da zadovolji eno ali več potreb hkrati. Tako kot dojenja ni mogoče opredeliti preprosto kot “obroka”/lakote, vsaj pri večini otrok ne gre, je tudi težko reči, kaj je podoj za žejo. Pomembno je, da je otrok zadovoljen.
Upam, da sem vam pojasnila, da ne gre za nek preskok od enega k drugemu mleku, temveč za nek postopni prehod.
Čestitke za odlično dojenje in uvajanje goste hrane, pa da bi šlo še naprej po vaših željah in v otrokovo zadovoljstvo!
Pozdravljeni, frankdarja!
Kako vpliva hrana, ki jo vi pojeste? V mleko preide takoj, ko se prebavi v želodcu. Ali vpliva na otroka? Večinoma zelo malo (dojenčke napenja, zvija, jokajo, ne glede na to, kaj mati poje), včasih pa so seveda lahko tudi reakcije. Daleč največ prebavnih težav, nemira, nespečnosti, alergij, napenjanja… dojenčkom, posebej mlajšim, povzročajo kravje mleko in mlečni izdelki. Torej doječi materi NI TREBA piti mleka, da bi imela mleko, večkrat to celo odsvetujemo, če ima otrok hujše kolike ali se zelo krega pri dojenju in tudi sicer več joka, pa ne najdemo drugega logičnega vzroka. Mati lahko s svojo prehrano (dieto) včasih omili ali povsem odpravi kolike, včasih pa nikakor ne, ker so vzroki zanje številni drugi.
Priporočam vam v branje predvsem te članke in odgovore:
Prehrana doječe matere – članek:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=11&i=256064&t=255977
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4125970 (krajše o možni težavni hrani)
Mati ne upa jesti surove hrane:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4118089
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980724
Kdaj hrana preide v materino mleko: http://med.over.net/forum5/read.php?94,4728448
Kolike:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=1510&t=1491 (članek)
Lep pozdrav!
Mene pa zanima ena informacija,za katero sem upala, da jo bom tu našla…pravzaprav me zanima kako se dejansko TVORI mleko…..
Pa prosim, ne vzemite tega kot provokativno vprašanje, ker vaše delo zelo podpiram, tudi sem od vas dobila že večkrat zelo dobre nasvete, ki so bili učinkoviti, sem žal tako ‘firbčne’ narave in še poklic me označuje…
Ker sem iz medicinskih vod, mi pade na pamet samo to, da se tvori približno na tak način kot slina in podobni telesni ‘sekreti’, torej iz krvi….v katero prihajajo hranilne snovi ( aminokisline, enostavni sladkorji…) z absorpcijo iz črevesja. to, da pride materina hrana direktno v otrokovo mleko takoj po prebavi v želodcu me bega…. kaj pa prebava v črevesju?!…in nenazadnje ne gre mi v račun, da govorimo o vseh teh morebitnih alergijah otroka na hrano ( predvsem kravje mleko), ki se pokaže že preko dojenja….sploh če rečemo, da je otrok(dojenček) alergičen na beljakovine v kravjem mleku… ker….v krvi so aminokisline in enostavni sladkorji in podobno, kar se absorbira v črevesju…. torej od kod bi v materino mleko prišle kravje beljakovine?!….ali pa se aminokisline živalskega in rastlinskega izvora tako zelo razlikujejo?! in se tako res pokaže alergija….
Moram reči, da se na fakulteti ( sicer smer stomatologija…) o tem nismo dovolj naučili, jasne pa so mi poti človeške presnove in mi zato nekateri podatki ne gredo v račun.
Če je moje vprašanje neprimerno, se vam opravičujem, mogoče pa poznate kako zelo natančno literaturo, kjer bi se o tem lahko podučila.
Hvala za vaš trud in čas.
Lep pozdrav!
Pozdravljeni, BUBAMARA!
Vaša vprašanja so zelo zanimiva, vsekakor je z njimi vse vredu in z veseljem odgovorim.
Drži, materino mleko se tvori iz krvi, glavno vlogo pa poleg mlečnih celic, mlečnih vodov in drugih tkiv, ki sestavljajo materino dojko, seveda igrajo hormoni. Najprej jih sproži nosečnost, nato porod (pri čemer je ključen porod posteljice), delovanje hormonov pa se nato ves čas tudi spreminja, v močni povezavi z glavnimi žlezami, ki prevzemajo zelo kompleksne in prepletene naloge v tem procesu.
Več o delovanju hormonov tukaj: Hormoni pri dojenju: http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979485
Originalni članek o tvorbi mleka s številnimi dobrimi referencami oz. viri, ki jih zgoraj ni, pa tule: http://www.llli.org/NB/NBMarApr05p44.html
“to, da pride materina hrana direktno v otrokovo mleko takoj po prebavi v želodcu me bega…. kaj pa prebava v črevesju?!…”
***Ja, seveda, hrana gre v želodec, se prebavi, gre naprej v črevesje in se začne prebavljati in hkrati že tudi prehajati skozi resice v kri. Ta proces je postopen in večina hrane je torej razmeroma hitro, takoj po prehajanju iz želodca v črevesje in prehajanju v kri, že na razpolago tudi otroku. Nekatera hrana se lahko prebavi že v 15min, mnoga v 30min, torej ne mine prav dolgo do tega, ko hrana začenja krožiti tudi v krvnem obtoku.
Otrok je lahko alergičen na prek 20 substanc v kravjem mleku. Med drugim tudi na beljakovine, ki neprebavljene preidejo skozi sluznico v krvni obtok. Priporočam, da si preberete zelo dober in strokovn članek, v katerem so pojasnjeni tudi vzroki – lahko so precej različni – zakaj pride do alergij (vzrok je npr. lahko v slabem delovanju sluznic, lahko gre za neustrene odzive otrokovega nezrelega ali neustrezno delujočega imunskega sistema…). Poasnjeno je, kako deluje pri tem otrokov imunski sistem, kako določene snovi lahko prehajajo skozi sluznice, ki niso dobro zaščitene oz. “zaprte” za te snovi, ter kako pri tem pomaga materino mleko… Alergije v družini in dojenje (članek, angl.): http://www.llli.org/llleaderweb/LV/LVAugSep97p75.html
Če vas še karkoli dodatno zanima, brez skrbi vprašajte, na zalogi imamo veliko dobre strokovne literature. Na strani http://www.llli.org lahko vsekakor tudi sami prosto raziskujete.
ojla!!
mene pa zanima, če se otrok pri dojenju napenja in noče zagrabit ali je premalo mleka oziroma če je mleko ali je premalo hranljivo?
je zelo pogosto ampak ne veliko pa še to včasih ne zagrabi se napenja. ker mislim da ni dobro sem dala mleko po flaški ko je na flaško se ne napenja več . sej se napenja tut čez dan mal mislim da je prebava mal se pa bojim da ni mleko dobro?
sem že večkrat hotla obupat nad dojenjem pa vztrajam sam nevem nočem da je lačen.
lula še kar veliko se mi zdi ene 5-6 plenič na dan
kaka pa skoraj vsak dan bolj rumeno ne zelo tekoče pa ne trdo ampak nekaj vmes.
je pa od pet minut pa do deset petnajst minut kakor kdaj. je pa skoraj na eno uro ali pa uro pa pol čez dan a noč prespi od 5 pa do osem ur v kosu kakor kdaj.podnevi tudi bolj malo spi oziroma bolj drema.
ali naj preneham dojit in preidem samo na flaško ali mislite da je mleko dovolj hranljivo?
Pozdravljeni, štrumfek! Lahko napišete še, koliko je star vaš dojenček, kako napreduje v zadnjih tednih in nasploh?
Pozdravjeni,
sem zasledila vaš odgovor glede mleka (spodaj). Zgleda, da sem jaz med temi 1-3 % žensk, ki ne moremo polno dojiti (ostanki posteljice v maternici).
Ker si zelo želim dojiti (prvo hčerko sem dojila 13 mesecev) me zanima kako se naj lotim tega, da bi se poskušale čim več dojiti.
Moja pupa je stara 5 tednov, mleka še nekaj je, sicer zelo malo, ampak še je. Mala včasih noče vlečti (ker je flaška boljša), včasih pa nama gre (ampak več kot 5 min noče vlečti).
Poskušam jo čimveč pristavljati, da bi se mleko lahko tvorilo.
Zanima me, če še mi lahko uspe dojenje?
Hvala in lep pozdrav.
Monika
Zelo redke so mamice (1 – 3% žensk), ki resnično ne zmorejo proizvesti dovolj mleka za polno dojenje ali pa zaradi fizioloških razlogov ne morejo dojiti. To pa zaradi:
1. operacije dojk
2. ostankov posteljice v maternici
3. Sheehanov sindrom, okvare možganske žleze hipofize
4. neprimerne hormonske kontracepcije
5. nerazvitih mlečnih celic ali žlez
6. kirurških operacij, kjer so bili mlečni vodi prerezani
7. druge, zelo redke situacije