Kako se spet postaviti na noge zaradi zloma od izčrpanosti?
Rabila sem 2 leti, da sem se resetirala po izgorelosti: tudi zaradi tega izgubila službo, huda depra, a sem vztrajala brez zdravil, nato iskanje nove službe, nato počitek in veliko vsakdanjih opravil na minimum, obenem pa čas zase in rekreacija kot piše “tako delaj”.
Vstajam ob 4h, na delovnem mestu sem 10 min pred 6h. Zjutraj doma naredim več kot popoldan, saj popoldan si vzamem čas zase (družina – 3 otroci: 2 študenta in osnovnošolka).
Vse se da, če se TAKO ODLOČIŠ.Vztrajaj! In srečno – uspelo ti bo.
Iskreno vam hvala za vaše odgovore oziroma nesebične nasvete in pomoč.
Pač … življenje je kot reka … in pridejo obdobja, ko se vode dvignejo, poplavijo in podivjajo.
In takrat smo na preizkušnji.
In jaz sem jih imela v teh zadnjih 15 letih kar precej, ter tako na gosto, da nisem imela niti prave priložnosti, da bi se resnično pobrala. In skozi to sem šla več ali manj sama, brez prave opore in pomoči.
In ta “rečna erozija” me je tako preoblikovala, da nisem več ista kot nekoč.
Žal sem samo še bleda slika sama sebe. A, če se želim “boriti” naprej in preživeti, bom potrebovala spet energijo in voljo, da bom zmogla.
V vaših odgovorih mi bo marsikateri nasvet prišel zelo prav, pri moji poti “navzgor”.
Dobila si zelo dobre napotke.
Za zagon energije potrebuješ še
jod v lugolovi raztopini
magnezij v magnezijevem kloridu; kar definitivno postavi nazaj na noge,
Žveplo v MSM
bor v boraksu,
ostalo je že napisano, plus vit. B kompleks in D
Po enakem sesutju in še celoletnim poškodbam, ki so me pa skoraj stale hoje in normalnega dihanja, sem zelo hitro fizično okrevala, za psiho pa pomaga spanje, mir. Mir. Ter, da imamo vsaj za osnovno preživetje.
Spoznanje in sklep, da si ne bomo več dovolili, da nas zaradi osnovnega preživetja kdorkoli, karkoli lahko tako tlači.
Spoštovana,
Vaša situacija je težka, nikakor pa ni za obupat. Klienti, ki pridejo k meni s podobnimi težavami, pogosto čutijo obup, ker je vsega preveč, ne zmorejo več, ne vidijo luči na koncu predora. Vendar pa so do sedaj tekom obravnave še čisto vsi ugotovili, da jih je ta brutalna brca v mednožje prisilila, da so spremenili določene stvari v življenju in da je življenje po rehabilitaciji izgorelosti bolj kvalitetno, bolj uravnoteženo.
Vaša zgodba je podobna situaciji še kakih 60.000 ljudi v Sloveniji. Vaš začetek, da vas je življenje izčrpalo, ne drži. Izčrpali ste se sami in zato ste imeli dobre razloge. Vsakdo jih ima. Past je v temu, da isti psihološki mezanihem, s katerim se ženemo do izgorelosti, opravlja še eno funkcijo. To je, da pred nami samimi prikriva resnost situacije. Zato dolgo mislimo: “ah malo sem zmatran, saj bo bolje …”. Zato je prva naloga za vas, da uvidite resnost stanja. Gre za izjemno težko stanje psihofizičnega sistema in rehabilitacija po takem zlomu traja več let. Hočemo ali nočemo tako je. Jaz sem danes 4 leta in pol po zlomu, pa še čutim posledice. V prvi fazi to pomeni ogromno počitka, umik od vsega, kar vam je neprijetno, kašna blaga vam prijetna aktivnost, recimo sprehodi ob morju. Vse mora biti podrejeno prvi fazi rehabilitacije. Če je potrebno, obiščite psihiatra, da vam pomaga z bolniško, mogoče z zdravili, da lažje prebrodite te prve korake, ki so res hudo neprijetni. Cilj prva faze je, da počasi sploh pridete iz minusa nazaj na nulo. Potem pa počasi dodajate kako bolj zabavno aktivnost, spet kako delo, ki vam ustreza in tako naprej.
Je pa za osebe v vašem stanju izredno težko te zadeve speljati sam. Poiščite si neko obliko podoro, svetovanja. Ljudje, ki izgorimo seveda pogosto mislimo, da moramo vse sami … če sedaj pomislim nazaj, v kakšni zmoti sem bil. Poskusite najprej s prijateljico, če imate to možnost. Šele, če to ne zadostuje, predlagamo strokovnjaka.
Občutki depresije in obupa so običajna posledica izgorelosti. Če bi imeli samomorilne misli, obiščite psihiatra. Oni so prijazni in usposobljeni, da vam s pomočjo zdravil hitro olajšajo neprijetna doživljanja. Moji kontaktni podatki so spodaj in lahko kadarkoli pokličete tudi samo za nasvet.
Lep pozdrav,
Uroš Drčić