Že moje vprašanje vse pove.
Veliko sem tekla. pred 10 leti sem pretekla maraton (42km) v Radencih.
Tekla sem zjutraj, predno sem šla v službo.
Naj povem, da pridem iz službe ob 16h, potem razvozim otroke po aktivnostih
( vem,da je slišati nemogoče, vendar je potrebno), pregledam z njimi šolske torbe, zvečer pa “padem dol” z njimi skupaj…
Ko sem tekla zjutraj, sem padla dol še pred otroci- to pa tudi ni šlo, saj sem se prebujala v razmetano stanovanje, pa v nepreipravljene šolske torbe, pa v nepodpisana obvestila in opravičila, pa …
Tako sem preprosto odnehala.
Letos spomladi sem znova začela teči s Poletovci (Delova priloga) Svetovali so tudi fitness 2krat tednesko in že sem se razgledala po fitnessu, čeprav mi sploh ni bilo jasno, kje naj najdem čas še za to.
Pa mi je tek spet postal samo stiska, obveza: iščoč pol urice dnevno za tek sem bila še toliko bojl v stiski, to je bila še ena obveznost več.
Mogoče hočem preveč: biti varna in zanesljiva mama, imeti kolikor toliko pospravljeno hišo, malo pa si želim tudi brati ( to me poživlja, za branje najdem v povprečju (brez heca!) 2 minuti dnevno, ampak odneham pa ne!).
Mame, ki si prav tako kot jaz želite lepega telesa (rade pa jeste, ko jem rada jaz), obenem pa si en mroete privoščiti plačane pomoči in se tudi na moža ne morete zanesti- oglasite se.
Končno ena, ki ima podobne probleme kot jaz! Samo boš videla, kakšen plaz se bo vsul na naju. da za to si pa moreve vzeti čas itd. Pa ko enostavno ne moreš. jaz pridem iz službe malce prej, pa da obdelam oba otroka- se pravi ju odpeljem vsepovsod kamor hodita, naredim z njima naloge, skuham, pospravim hišo, pa kaj okrog hiše…
Kako pa naj potem še tečem, hodim v fitnes…
To ni še najhujše. Bojim se da bom tako zmatrana, da ne bom sposobna ničesar narediti v službi. Imam pa le toliko odgovorno delovno mesto, kjer si ne morem privoščiti napak. Samo vidim, pa da veliko žensk vse to zmore. kako mi ni jasno! Pa se nekaj mi ni jasno. Vcasih sem tudi jaz lahko naredila vsega kar sem hodela. Danes enostavno ne morem več. A me j… EMŠO. Pa ko se nisem tako stara!?
Tukaj pa en očka, ki ima tudi podobne probleme.
Mislim, da je vprašanje časa zgolj vprašanje organiziranosti in prioritet, ki si jih človek zada. Če bi na primer postavila tek na prvo mesto, bi verjetno na koncu dneva ugotovila, da ti je zmanjkalo časa za otroke. To pa seveda ne gre. Morda pa je rezerva kje drugje, morda se lažje odpoveš pikolovskemu pospravljanju stanovanja, košnji trate vsakih 3 dni, urejanju vrta vsak dan… Ne razume me narobe, ne trdim, da to ti počneš in da to ni OK, vendar dan ima na žalost (ali pa k sreči) le 24 ur, od tega potrebujemo toliko in toliko za spanje, toliko za prehreanjevanje, toliko za službo,…, tisti 2 ali 3 urice, ki pa ostanejo, pa je potrebno nekako rezdeliti oziroma se čemu odpovedati. Če si se ti odpovedala teku v zdanjih desetih letih, pa se daj sedaj na primer televizorju naslednjih 5 let.
Upam, da si dojela, kar sem hotel povedati. Sicer je pa lažje drugim pamet soliti – priznati moram, da imam, kot sem že uvodoma dejal, tudi sam skoraj identične probleme, ki pa jih rešujem bolj ali manj (ne)uspešno. Morda pa bo kdo drug bolj pameten.
Lahko rečem samo hvala enako. Tudi sama čakam na recept kako dan raztegniti, da bo ostalo tudi kaj zame. Pa imamo samo enega otroka.
Preden sem rodila, sem spraševala kako hitro se lahko začnem rekreirati in nisem razumela tistih, ki so po porodu vse opustile.
Pa mi je kaj hitro postalo jasno. Enostavno ne vem kdaj. Saj lahko najdeš koga da pazi otroka, pa kaj ko imam potem slabo vest. Cel dan v službi, ko bi pa lahko bila z njim, grem pa v fitnes (ali kam drugam). Ob 10 h zvečer, ko vsi mrknejo je pa zadnja stvar na svetu ki si jo želim telovadba (če sploh zdržim in ne zaspim kar zraven otroka).
Tako, malo sem natresla, sedaj pa skupaj z vami čakam recept.
LP
še ena z istim vprašanjem :))) midve sva sicer sami, brez babica servisa, pa je vse skupaj še težje. ker se kile viška nabirajo, sem se odločila za vodeno hujšanje, tam pa so mi svetovali aeribiko ali fitnes vsaj dvakrat tedensko in poleg tega še vsak dan pol ure sobnega kolesa ??? presneto.. in zdaj iščem fitnes z varstvom za otroke, zbiram voljo in še bolj čas za kolo (priznam, ne uspe mi vsak dan) ter razmišljam, čemu se bo treba še odpovedati, da bom lahko kaj za svoje telo naredila. Ko pridem popoldan ob 16:30 iz vrtca, je treba kuhat, pospravljat, likat, prat…. in tako kot ostale, tudi jaz dostikrat zaspim pred oz.hkrati z otrokom.
Ampak veste kaj, mi bo že uspelo.. tudi vam ostalim bo, samo zavedati se moramo, da življenje ni generalka, ampak edino, ki ga imamo… in da je naše. Malo zdravega egoizma nam vsem ne bo škodilo.
Pa lep pozdrav in veliko uspeha pri razporejanju časa.
Pozdravljene!
Me veseli, da ste sprožile ta problem. Mi prihajamo domov ob 16. uri ali pa še kasneje ( če moramo še po nakupih ). Kuhano in pojedeno je v eni uri ali pa še prej, ker se jaz čez teden s kuhanjem ne trudim preveč. Potem pa je na vrsti otrok. Saj veste ( naš še ne hodi v šolo)- mami, pridi se igrat; mami greva risat; mami greva čitat. Če je mami prepričana, da je v stanovanje padla bomba, pošlje oba svoja moška ven in na hitro pospravi. S tem, da bi moje stanovanje moralo biti brez trohice prahu in vedno posesano in posoda takoj umita in vse polikano, se že dolgo ne obremenjujem več. Malo več sprotnega pospravljanja, pa je. Ob osmih gresta moja moška v kopalnico. Jaz pa na tek. Vsaki drugi dan cca 40 minut. Ko pridem nazaj dete spi ali pa se na hitro stuširam in greva spat skupaj. Seveda se jaz čez kakšno uro vstanem in pripravim reči za novi dan ali pa se učim za izpite.
Teh mojih 40 minut vsaki drugi dan ni dosti. Ampak to si uspem vzeti, več zaenkrat ne. Čez vikend pa gremo skupaj kolesarit. Aja, naj še pripišem, da mi ta moj urnik rata sedaj cca mesec in pol. Prej sem se učila za tri izpite, enega za drugim, pa nisem našla časa za nič.
Nasvet – dokler nisem vklopila moževe pomoči, so me dnevne obveznosti hotele kar pokopati. Pri likanju pa mi izdatno pomaga mama. Pa še to – bolj sem aktivna, manj sem utrujena. Res!
Saj bo šlo ali pa včasih ne bo šlo, ne se sekirat. Ampak vam povem, da se tako navadiš na tiste dobre pol ure, da ne razmišljaš več, kaj vse bi moral postoriti v tem času.
Upam, da sem vam kaj pomagala in lep dan,
ola
Sem mama z dvema otrokoma, malo večjima enajst in trinajst imata.
Ko sta bila manjša sem tudi sama težko našla čas za rekreacijo. Kljub temu sem si vzela kakšno uro časa zase. Zvečer za aerobiko dvakrat tedensko, poleti pa za tenis. V tem času je pač mož in očka malo popazil. Res pa je, da če se mamica odpravi na rekreacijo mora prej poskrbeti za najnujnejše in vse dobro organizirati, očkoti pa samo vzemejo rekreacijsko torbo in že jih ni. Če ni prave organizacije tudi rekreacija nič ne zaleže saj misli uhajajo drugam. Sedaj pa ko so malo večji ni nobenega razloga da se ne rekreiram. Včasih z otroci skupaj, včasih z možem ali pa si vzamem kakšno uro zase. Če vam rekreacija nekaj pomeni si boste našle čas, če pa iščete izgovore da se ni potrebno rekreirati jih boste našle.
Vsekakor delajte tisto kar vas veseli.
Hvala za podatek, sem jim že pisala na mail, pa nobenega odgovora :)) vem, kako je z izgovori 🙂 sem se že prijavila v zdravniško nadzorovano hujšanje in opravila prva testiranja, pa tudi vsem poznanim sem to raztrobila in bi me bilo kar malo sram priznati oz.pokazati, da samo nakladam. Zdaj bo treba pa zares mignit :))) saj včasih sem uživala, sem kar nekaj let zelo redno in pridno trenirala, potem se pa čisto zanemarila. Je pač tako, da vse nimamo očkov, ki bi pazili otroke. našega še takrat, dokler smo živeli skupaj, ni bilo kaj dosti blizu, odkar smo narazen,pa sploh ne.
Vam sporočim, če bo šlo..