kako se počuti žrtev?
Pozdravljeni!
Nasilje obstaja, odkar obstaja človek. Povzročilo je že toliko gorja, da ga je nemogoče vsega dojeti in opisati. V zgodovini so bile žrtve povsem prepuščene same sebi, danes vsaj v tistih primerih, ko nasilje odkrijemo ni več tako.
Tako naj bi bilo pa ni! Vsi poslušamo, kako je če je otrok doživljal zlorabo,da je bil prizadet in ustrahovan.
NIhče pa ne ve, kako se dejansko tak otrok počuti, kako živi iz dneva v dan. Muči sebe, ker je dovolil, da je šel storilec čez rob meje dovoljenega.
NIhče ne ve, kaj se dogaja v psihi otroka. Lahko vam povem iz prve roke, da se počuti ponižanega, umazanega, krivega, se zapre vase, je tih, depresiven in še in še.
Kot prvo nihče mu ne verjame, da je to res prestal, tako starši, kot razne institucije ne.
Vsi ga imajo za stahopetca, nesamozavestnega, vase zaprtega otroka, ki za okolico deluje čudaško.
Nihče se pa ne vpraša, zakaj je otrok tak? kaj ga je privedlo do tega? družba ga izolira in zato je pahnjen v samoto in med štiri stene.
Skozi leta se zloraba odraža v nesamozavesti, komunikaciji, depresivnosti, odporu v spolnosti (gnus in prezir do moških), strahu za življenje,strahu za prihodnost, kronična zaskrbljenost, težave s hranjenjem( prenajedanje, stradanje), rezanjem po telesu, misli na samomor. Mislim,da je dovolj glavnih stvari naštetih, da boste vidli zakaj vse to !?!
Taki ljudje imajo svojo zgodovino in nič se ni zgodilo brez razloga in čez noč. Vse to se zgodi, ker takrat ko bi bilo potrebno, niso imeli človeka,ki bi jih poslušal, slišal in jim pomagal in jim predvsem VERJEL VSE TO.
V našo podzavest se ob zlorabi vtisne določen spomin in ta je shranjen v naših možganih. Spremeni nam ves ritual življenja. Je kot celica, ki lahko čaka mesece in meseca, ali leta in leta dokler ne eksplodira.
Zamislite si, kako težko je živeti s takim bremenom dan za dnem in ga nositi vedno s seboj. Hočeš ali nočeš, je s tabo!
Telo je vedno v nekem prisiljenem strahu, kdaj se nam bo spet kaj takega zgodilo. Samo čaka, da se omenjena celica lahko sproži.
Ko se sproži, se nam ves metabolizem spremeni, ker na dan pridejo vse vrste zlorabe, stiske, občutki nemoči( iz preteklosti in tekoči)in dostikrat se telo razleže v širino, kot da bi imeli v telesu kvasovke. Tisti, ki to ni doživel, ne bo razumel zakaj se gre in kako je to lahko možno !?!
Vendar je,ker psiha kot vemo, je središče našega telesa. Če smo veseli, je veselo naše telo in ob tem se sprostijo hormoni sreče,ko pa je obrnjena situacija, je pa rezultat tak, ki nam ni všeč. Lahko od psihične utrujenosti tudi zateka celo telo in nobena shujševalna metoda ali nov način prehranjevanja ne bo pomagal.Ker je najprej potrebno umiriti psiho.
Ja pa boste rekli, pa jo dajte, saj ni to nič takega? morda za vas res ne, ker ste imeli lepo in srečno otroštvo. Kaj pa tisti,ki niso imeli te sreče, pa niso sami krivi zato? kako pomagati njim? pravijo, imamo strokovnjake na tem področju, bodo pa že pomagali takim! mislite da res? pa vendar je resnica drugačna, boleča in kruta. Kdor je bil v otroštvu zlorabljen in žrtev, bo tudi do konca življenja žrtev. Nevede privabljamo nase ljudi, ki imajo isti koncept težav, kot jih imamo sami. Zato nam taki tudi hodijo nasproti. Pa nikoli ne vemo zakaj?ali pa očkove punčke bodo podzavestno iskale takega partnerja,kot je bil njihov oče. Vse je povezano, če si priznamo ali ne!
Znanstveno je tudi dokazano,če oče ali mati nista predelala svoje zlorabe iz otroštva, se bo ta nadaljevala na njunih otrocih, ko bodo otroci dopolnili pet let.
Presodite sami kako in kdaj bomo ljudje in človeštvo lahko prišli iz tega začaranega kroga.