Kako se odločiti?
Naj najprej povem, da nisem vec v najstniskih letih, ampak sem v obdobju, ko bi si lahko že ustvaril družino. Po dolgih letih samskega življenja sem spoznal dve punci in obe si želita zveze z mano.
Prvo sem spoznal preko enega projekta na katerem delava skupaj oz. opravlja tajniška dela zame. Že ko sem jo zagledal mi je eksplodiralo srce in iz dneva v dan mi je postajala bolj všeč. Ko mi je zaupala, da tudi ona tako čuti, sem mislil da je ona ta oseba, ki jo čakam že vse življenje. A začelo me je motiti to, da ima polno oboževalcev, ki iz dneva v dan letajo okrog nje. Za sabo ima tudi že kar nekaj zvez in sedaj ji nekako ne zaupam, sploh po tem, ko mi je povedala da je v prejšnjih zvezah tudi varala svoje partnerje. Zatrjuje mi, da je drugi ne brigajo in da si zeli začeti zvezo z mano.
Drugo sem spoznal preko prijateljev in ni bilo take kemije kot pri prvi. Je pa prijazna, prijetna za pogovor in zdravih pogledov na življenje. Vidim da ji veliko pomenim, ker si vzame čas zame, greva skupaj na pijačo ipd. Je inteligentna in uspešna v poklicu. Ne obletava je veliko moških, ker na zunaj ne “izziva” tako kot prva. Je bolj močan karakter od prve in njej kake avanture ne bi nikoli pripisal. Tudi ona me vidi kot primernega partnerja.
Različni sta si kot dan in noč. Do obeh veliko čutim. Kar občutim pri eni, pogrešam pri drugi. Prva me napolnjuje s čustvi, druga z razumom. Vem, da se moram nekako odločiti, ker nisem tip človeka, ki bi vozil skozi življenje istočasno z dvema ženskama.
Vesel bom kakega namiga in izkušenj koga, ki je že doživel tako situacijo.
Hvala za odgovore!
Ne zavrzi prve samo zaradi njene preteklosti!!! Tudi jaz sem imela v preteklosti veliko partnerjev(največ za eno noč), včasih sem tudi varala. Pa ne zato k bi bla k. ampak preprosto nobenega nisem ljubila in ga spoštovala. Hotela sem le uživati mladost. In ni mi žal.
Sedaj sem že nekaj let v resni zvezi in mi na misel ne pride, da bi ga prevarala! Tudi jaz se rada oblačim izzivalno (tko v mejah normale), ker mi to daje izredno samozavest, ne pa zato, k bi s tem rada pridobila tipe.
Je pa tako da verjetno ni nobena tista prava, ker drugače ne bi bil v dilemi. Odloči se in poskusi.
carpe diem
Uh, marsikdo bi ti zavidal situacijo, jaz pa si kar nekako predstavljam, da ti ni lahko. Poskusi predvsem pri sebi razčistiti, kaj si želiš kratkoročno in kaj dolgoročno!? Če čustiš, da je čas, da se ustališ in se spustiš v resno vezo z dolgoročno prihodnostjo, potem je po tvojem opisu druga tista prava. Vsekakor pa so pomembna tudi čustva, ne le razum in če je ne ljubiš, je ne glee na njene lastnosti in ljubezen težko pričakovati srečno življenje v dvoje.
Vzemi si čas in ta ti bo pokazal pravo pot! Srečno!
Pozdravljen!
Tudi sama sem bila v podobni situaciji! Pri prvemu sem našla čustva, bum na prvi pogled, če hočete tudi seks. Drugi je bil drugačen, prijatelj. A ko sem ga prvič videla me je pustil praznega. Kar nekaj časa je trajala bitka v meni. A na koncu sem se odločila za prvega. In sedaj imava skupno stanovanje, skupno življenje. Ni mi žal. Predvsem zaradi tega, ker verjamem, da mora biti za vezo, uspešno in kakortoliko dolgotrajno nekaj več.
S tem ne pravim, da se ljubezni ne morejo razviti iz prijateljstev. Še zdaleč ne. Vendar iz tvojega posta sodeč, te pri prvi moti obletavanje fantov. Ampak saj predvidevam, da si v njenem srcu ti. Ljudje se spreminjamo. In če si varal v preteklosti, potem veš, kakšna težka izkušnja je to. Kakšni res šele potem spoznajo, da se to ne izplača. Ne vidim razloga, zakaj ji ne bi zaupal, če je resnično iskrena in te ima rada. Pri drugi pa že iz samega opisa ne slutim kakšnih “pravih” čustev. Mislim, da jo imaš rad, a vendarle na prijateljski način. Napisal si samo lepe stvari, da je prijazna, prijetna za pogovor, zdravih pogledov na življenje. Fant, mar živimo v dobi, kjer nam drugi izbirajo partnerje in se potem tolažimo, ja sej je res dobra z menoj. Vedno me pričaka z večerjo, mi zlika perilo in ga zloži v omaro! To še zdaleč ni dovolj ( v današnjih razmerah!!) za uspešnost.
Sama sem vedno sledila čustvom. Vendar mislim, da je kakšno stvar treba pogledat tudi z razumom. Takole bi ti rekla.. če bi bil starejši, potem druga. V teh letih kot si sedaj, pa predlagam prvo. Razmerje je bitka. In če ti je partner že na začetku nekdo, ki je prijazen in te ima rad,(s tem, da te ima rada tudi druga) ki ga v svojem opisu opisuješ, da je uspešen, inteligenten in hkrati ne poveš kako se počutiš ob njej, potem vama ne pripisujem veliko možnosti.
In še zadnji nasvet. Pogovori se s prvo. Povej ji za strahove, dvome. Povej, kaj te moti na njej. Če te ima rada, te bo poslušala. Zapomni si, ljudje se spreminjamo.
Veliko sreče pri izbiri in predvsem pravilno odločitev. In sporočim kako se boš odločil!:)
Dragi Matjaž!
Razmerje sem si vedno predstavljala kot gradnjo hiše. Temelji morajo biti dobri. Potem se zida počasi, temeljito in hiša bo čvrsta.
Za razmerje je potrebno imeti čustva do nekoga. Taka čustva, ki ne temeljijo le na prijateljski ravni, temveč se za njimi skriva nekaj več. Sama sem imela srečo v življenju, da sem našla nekaj takega v svojem partnerju.
Razmisli morda tudi o možnosti, da nobena ni zate, ker ne moreš sprejeti odločitve. Ker pa imaš verjetno obe punci rad, se boš težko zaljubil v katero tretjo. Svetujem ti, da poskusiš s prvo, ker imata temelje na katerih lahko začneta graditi.
Ne izgubljaj časa. Življenje je tako kratko in nikoli ne veš kaj te čaka jutri. Ko gledam nazaj si želim, da bi lahko vsaj še kakšen dan preživela z možem. Vsak dan brez ljubezni je izgubljen. Pa srečno.
V istem primeru sem se sama odločila za partnerja ki sem ga izbrala z glavo in tudi s srcem seveda….
kemoja je prišla ko sva se do dobra spoznala in sedaj sva poročena 3 leta imava sina, načrtujeva še enega in si na znam predstavljati življenja brez … njega… Nikoli ne obžalujem in nikoli mi ni žal…..
Lp Brina
Vidim,da se pri prvi ne počutiš varnega,pri drugi bolj.Vendar ti ne znam odgovorit,če je to dovolj za vezo.Kaj pa če boš začel z njo in po nekem času ugotovil,da te matra prva..kar se mi zdi bolj verjetno kot obratno,ker praviš,da pri drugi ni take kemije.Ni pa nujno.
Vzami list papirja in premisli kje se ujameš s prvo,kje z drugo.S katero sta si bolj podobna,s katero najdeš več skupnih točk.Zunajnost je pomembna, ampak so tudi ostale stvari…imaš skupne hobije.Jaz imam problem, ker obožujem kolesarjenje.Moj fant tega ne mara.In mi je žal vsakič ko ne gre z mano.Ja seveda,si najdem družbo, ampak ni isto. In tudi takrat ko gre,mi je po svoje težko,ker si mislim,da to dela le zaradi mene.Kar je sicer lepo in prav,ampak ni isto.Ni ga lepšega,kot biti z nekom, katerega veselijo enake reči.Zato pravim, da je to pomembno.In nenazadnje,verjetno se želiš ustalit in imet družino.Razmisli s katero od obeh imaš iste cilje.Če si jo želita obe,potem to ne more bit merilo.:)
veš kako pravijo, lepo je biti zaljubljen in čutit privlačnost do nekoga ampak čez čas ta zaljubljenost mine in ostane (če?) le še ljubezen in spoštovanje. zato je moj predlog (po tvojem opisu) druga punca zate, kajti pri prvi gre bolj samo za kemijo. če iščeš pri teh dveh puncah življensko sopotnico izberi tisto s katero se lahko pogovarjaš, zaupaš, tisto s katero imaš skupne interese ker ko boš starejši ti bo to več pomenilo ko pa samo privlačnost osebe. dosti sreče pri izbiri.
Ne vem če ti bom z nasvetom kako koristila, vendar zakaj se ne vprašaš čisto enostavno: S katero boš uspešnejši, polnejši elana v službi, srečnejši in poln optimizma in katera ti je bolj pisana na kožo…. kot sem razbrala si v prvo zaljubljen, druga pa je tvoja prijateljica… morda pa še prava pride???
maia
hy !
kot je na prvi pogled videt si se znašel na nekem razpotju in kot si sam napisal ne veš kam bi odjadral. Iz samega pisma pa se mi tudi zdi da nisi še čisto prepričan kaj sploh ljubezen je . Vse skupaj je bolj podobno človeku ki kroži po trgovini in dva izdelka ustrezata podatkom na njegovem nakupovalnem listku in se težko odloči za enega . prva ti je bolj všeč ampak jo imajo vsi radi in se počutiš ogroženega (če ljubiš ljubiš osebo takšno kot je ne zs kupom strahov) druga pa tudi ustreza merilom ki pa sploh niso tvoja ampak si se jih od nekje naučil (izgleda kot neka ugodna “ziher ” varjanta . že sam začetek ko pišeš sem v tistih letih ko bi si lahko ustvaril družino . vzemi si čas, poskusi razmislit zakaj si sploh želiš partnerstva in ljubezni in boš videl da bo odgovor sam prišel na površje . ljubezen je nekaj kar se dogaja med ljudmi in ni stvar ki se jo lahko naroči .
lp !