kako se kropi pokojnika
Jaz sem takrat v mislih z pokojnim in mi sploh ne vem kaj z tisto zadevo delam. Lahko da je pri miru ali pa ” dirigiram “.
Ne vem – ker je to trenutek ko se pokojnega spomnim in je zelo emocionalen moment.
Ne vem pa če obstaja kak protokol…………………………..če bo že kak referendum za ukinitev enournih maš na pogrebih – sem takoj ZA. To je namreč mučenje živih – predvsem če je – 15, ali +30 ali dežuje za znoret………….
Jaz pa pomilujem tiste, ki so pokopani brez cerkvenega obreda; pridejo, ga zagrebejo, včasih “mašijo” obred s pevci, ki to so ali niso:-)), s kakšnim stokrat prekopiranim govorom za vse primere, od nekod se vzame trobentač, ki zafuša “tišino” in to je to. Marsikdaj pa samo pridejo, ga zagrebejo in adijo. Slabše kot vsakega psa.Za takimi pogrebi hoditi je prava muka. Nobenega upanja, nobene iskrene tolažbe, nobene pietete.
No glavno, da je pol pogrebščina pa kasneje en drag marmornat spomenik svojcem na čast.
Joj, kakšno posploševanje. Kar lasje mi grejo v luft. Pa kako si upaš napisat, da če nisi cerkveno pokopan, ni iskrenega žalovanja, iskrene pietete…
Pomiluj raje sebe, ker si zmožen/zmožna tako plitkega razmišljanja. Da ne govorimo, da si s temi besedami užalila vse neverujoče. In da sploh ne govorimo, da je tvoje razmišljanje totalno zgrešeno.