pozdravljeni, ker nisem vedela kje naj napišem kaj o svoji težavi sem odprla novo temo. v glavnem imam razvitih mnogo strahov na različnih področjih, večinoma me ne tako ovirajo, ker ko je bilo huje sem se enostavno zamotila,da sem nanje pozabila, največkrat z sitcomi… takrat so bile težave res iracionalne kot npr strah me je bilo, da bom izgubila spomin, da ne bom znala več govoriti, da bom izgubila racionalno plat ipd. res nemogoče stvari, usaj tako sem si utemeljila in jih v nekaj mesecih potlačila ali nekaj temu podobnega, čeprav še zmeraj privrejo na površje niso tako intenzivni… ostali strahovi, ki so nekoliko bolj izvedljivi so ostali. s tem odmikom od realnega sveta menim, da sem postala veliko bolj prestrašena , še bolj nezaupljiva, hladna in odmaknjena, deprasivna. težko se sploh vključim v družbo … najbolj me moti, da me panični napadi oz tesnobni napadi primejo ko ljudje okoli mene pijejo alkohol oz če kadijo. dejstvo je da se je anksioznost razvila zaradi trave, ki sem jo nekajkrat skadila… najprej so bile težave res majhne takrat sem bila panična le ko sem skadila, po nekaj mesecih ko sem zadnjič skadila -in prenehala hodit k psihiatru zaradi drugih težav, saj se mi takrat anksioznost še ni tako intenzivno razvila- se je tesnobnost zares začela…torej ne hodim k zdravniku že skoraj leto. odločila sem se zavoljo sebe, da se bi na vsak način izognila tabletam v primeru, da bi potrebovala ponovno zdravniško pomoč, kateri se izogibam, ker mi je že muka pomisliti, kako naporno bi bilo, zato sem se tudi tukaj obrnila.
panični napad dobim tudi, ko samo cigaret skadim, vse se pojavi nazaj, kakor da bi travo vendar v veliko blažji obliki. tudi alkohola me je po novem strah piti, ker se je velikokrat slabo končalo in tudi občutka nezmožnosti popolnega nadzora nad svojim telesom me straši.. tako sem razvila strahove, prav tam kjer bi se mogla sproščati. to me zelo mori, ko sem težko socialna na tak način. ne da nebi mogla brez pijače a vendarle mi je bil vedno v užitek. zanima me tudi če bi lahko nekoč spet kadila travo čeprav je bilo nazadnje tako grozno, da sem podoživljala lastno smrt oz bila sem mišljenja, da umiram. vsega se zelo dobro in živo spomnim, sprašujem se če bi lahko premagala te strahove in vso anksioznost in spet normalno zaživela, kajti sedaj se počutim precej omejeno. sem mišljenja, da ko sem to zadnjič kadila je dobesedno nekaj v meni umrlo. neka iskra, pogum, navdušenje nad življenjem morda. sprašujem se tudi, če bi si vendarle morala najti kakšno strokovno pomoč, čeprav kot sem omenila se jim izogibam, poskušam se vesti, kot da sem popolnoma zdrava. to pa zato, ker se težko sploh s kom menim o temu….
to je na kratko nekaj na kar bi rada dobila kakšen odziv, mnenje, predvem upanje. hvala

Pozdravljeni,

hvala za vaše sporočilo.

Opisujete različne anksiozne misli, ki jih spremljajo tudi socialna odmaknjenost, depresivnost, panični oz. tesnobni napadi, razni strahovi. Do takšnih stanj lahko pride vsak človek, ki je podvržen določenem stresu. Ko berem vaše sporočilo imam občutek, da ste preplavljeni z različnimi občutki in vprašanji. Predstavljam si, da vam je težko prenašati vse te simptome? Hkrati pa se izogibate zdravniški pomoči.

Predlagam vam, da si poiščete pomoč, ker se mi zdi nesmiselno, da se sami mučite. Če čutite, da so simptomi pretežki za prenašati vam priporočam, da se za umiritev simptomov obrnite na zdravniško oz. psihiatrično pomoč (z zdravili), za razreševanje vzrokov za simptome pa na psihoterapevtsko pomoč, kjer se sčasoma, z razreševanjem konfliktov in/ali travm, simptomi lahko umaknejo v ozadje in tudi lažje zaživimo.

V življenju včasih pridemo do takšnega počutja in dobro je vedeti, da je to lahko zgolj začasno in, da se s temeljito obravnavo stanje lahko izboljša.

Sem vam odgovoril na vprašanje?

S prijaznimi pozdravi,

Zdravo! Rada bi ti pomagala, ne bom povedala moje zelo dolge zgodbe (imam že neobjavljeno knjigo o tem;), a te razumem glede marihuane.

Zanjih par jointev v mojem življenju me je obrnilo totalno.
Sedaj imam paranoidno shizofrenijo, ali je to povzročila droga,dednost,življenjske okoliščine, ali vse to jaz in zdravniki ne vemo.
Tebe ne poznam, ne vem kaj se dogaja s tabo in naj to ostane skrito, če tako želiš. V mojem primeru pa sm s travo zelo povzela način življenja takratne družbe in mojega nasilnega partnerja.
Sama praviš, da si skadila travo le parkrat, jaz sem to počela več leta, sem pa mnenja, da v pravih okoliščinah je že en joint dovolj, da vidiš naj to imenujemo iskrivljeno resnico ali resnico nekoga drugega. Najsibodi dobra ali slaba, jaz osebno sedaj imam rada le svojo, spreminjam jo le za procent ali dva:)

Občutek umiranja da, meni so se kosti lomile(v glavi) na nogah, tudi padala sem(v resnici) zaradi strahu ker sem verjela, da umiram.

Kaj narediti? Ne vem. Težko se primerjam s tabo, ker sem kadila leta, bila z zelo bolno družbo in trpela sem nasilje, zato bi rekla, da si lažji primer od mene, a nikoli ne veš, nisem psihiater. Jaz sem bila vse skupaj leto v Lj polju, jemala sem antipsihotike – a vse to te le stabilizira in nato se vrneš nazaj v življenje.

Moje priporočilo?

Psihiater in starši.
Spomni se svojih misli pred tem(ne vem koliko si stara), recimo o čem si razmišljala v srednji šoli, do česa si bila kritična, kaj si hotela početi kaj ti ni bilo všeč, in nadaljuj na tem.

Imela si samo slabo izkušnjo.

Preberi knjigo o odnosih med ljudmi,kakšno knjigo o razmerjih med čustvi in inteligenco .

Narava, živali, služba, pa saj veš.

In ja, sama verjamem, da bodonekoč marihuano uporabljali za veliko več bolezni kot sedaj, a razumi, da v današnjem času je marihuana v rokah ljudi, ki so navznoter prazni, obupani,ne vem zateženi in navzen lahko isto ali ql in uspešni in nvem kaj skratka, le droga.

Že v tvojem samem besedilu vem, da si ql in inteligentna oseba in pozitivna, nedolžna ampak tudi kritična – popolna tarča:) In kar si videla in čutila, je le drek drugih! Pozabi ali nariši sliko in zaž
gi ali daj v okvir, ljudje prebolevamo na različne načine:)

Upam, da ti vsaj delček tega kaj pomaga, težko verjeti shizofreniku, verjemi pa temu, da sem bila zlata maturantka, pripadnica slovenske vojske,živim sama, skrbim za psa in dva mačka, delam in letos začenjam višjo šolo:) Tečem, joga, hodim ven in se mam kr fajn:)

Pred petimi leti pa sem si resno ogledovala ustanove za ljudi, ki so zaradi pretresov v življenju in drog ostali na nivoju otroka.

P.S. Sedaj sem že dvakrat šla mimo ulice, kjer se zavoha dim marihuane in nisem čutila nič in se tudi nasmejala. Pred tem mi je vonj zbudil travme. Zato sem te tudi začutila v pismu:)

LP, Samanta