Ker na forumu Ločitev nisem dobila nobenega odgovora, vprašujem še tiste, ki ste se ločile, kako ste dosegle sporazum z bivšim oziroma kako naj se tega sploh lotim. Moram reči, da me je finančno čisto izčrpal in trenutno imam komaj za preživetje.
Hočem se ločiti zaradi nenehnih moževih laži, najini interesi so različni, pa tudi ljubim ga več ne že lep čas. Mož pravi naj pripravim papirje, vendar se ne moreva uskladiti glede hiše. Jaz sem se priselila k njemu in v zakonu sva naredila prizidek k hiši. Bila sem tudi lastnica do polovice predvsem zaradi pridobitve kredita. Zaradi določenih vzrokov je pred par leti še svojo polovico prepisal name z darilno pogodbo. Pred tremi leti je hotel vzeti hipotekarni kredit, da bi si poplačal dolgove in takrat me je nahecal, da sem mu podpisala poroštvo in dopustila hipoteko na hišo, da bo stvar rešil v kratkem času mi je zagotovil.Seveda iz tega ni bilo nič in zdaj bolj kot ne jaz plačujem hipoteko. Če se odseli vprašanje če bo plačeval kredit, jaz pa bi to težko zmogla. Hiše pa iz določenih vzrokov ne bi prodala, ker ob prodaji ne bi nič ostalo, s plačo pa si ne morem privoščiti najemnega stanovanja in preživljati dva srednješolca.
Pravzaprav se norca dela iz mene in pravi, že skoraj eno leto, da bo odšel. Zadnje čase mi celo grozi, da se bo ubil, da bom potem lahko srečna. Ko pa sem omenila, da bom pač jaz odšla z otroki pa je zagrozil, da nam to ne bo uspelo, ker nas bo prej pobil. Zdja sem že čisto obupana in ne vem kaj naj naredim. Nimam nikogar, da bi ga vprašala za nasvet, za odvetnika pa sploh ne. Kaj sploh lahko naredim?

Tvoj post sem prebrala že na Ločitvah, a se mi zdi situacija tako zapletena, da si ne upam niti ugibati, kako rešiti vso to godljo.

Mi je pa padlo v oči tole: kot praviš, že zdaj tako rekoč sama odplačuješ posojilo. Torej bi ga lahko tudi v prihodnje.

Glede groženj s smrtjo vsaj obvesti policijo in CSD. Če potrebuješ podporo, pokliči na SOS telefon za žrtve nasilja (tudi psihično nasilje je nasilje) 080 11 55, tam ti bodo lahko točno povedali, kaj se da narediti glede njegovih groženj.

Glede tega, da se bo ubil, jaz mislim da te samo straši.Meni je rekel,da bom jaz kriva, da otroka ne bosta imela očeta… Rekla sem mu, da je polnoleten in ve kaj dela. Jaz sem klicala na CSD in so mi rekli, naj gre do svojega zdravnika in si poišče pomoč. Seveda ni hotel. Tisti, ki govori, da si bo nekaj naredil, si ne naredi. Če ima namen si kaj naredit, si bo naredil, ne da bi komu kaj rekel.
Moj ex je tisti dan, ko je šel od mene, se še isti večer vrnil celi omotičen, da je “pojedel” tablete. Poklicala sem policijo in rešilca in so ga odpeljali. Še danes ne vem, če jih je res pojedel. Pred njim imam mir. Že štiri mesece ni glasa, ne slike.
Pokliči številke, ki ti jih predlaga “ločevalka”.
Želim ti veliko sreče in ne pokaži mu, da se ga bojiš. KO to občuti, ima še večjo moč nad tabo.

Ja, res je godlja in ne najdem prave rešitve, iščem jo pa že kar nekaj časa. Meni je dobrodošel vsak namig, predlog, morda pa potem le najdem kakšno pot.
Posojilo odplačujem tu in tam zato, ker me terjajo kot poroka, ker ga mož ni nakazal. Če jaz prevzamem njegov kredit (20 let) ne bom v tem življenju nikjer več dobila nobenega kredita, niti trajnika. Pa on bi potem bil brez obveznosti, nazadnje bi še kje zahteval popolačilo polovico hiše – s tem mi je tudi že grozil.
Hvala za telefonske številke, vsekakor moram nekaj storiti, ker tako življenje nima nobene vrednosti, vendar nimam ob sebi nikogar za oporo in mož to ve in izkorišča. Saj ne vem, ampak včasi se mi zdi, da bi si bil sposoben kaj narediti, tudi meni, ko se mu “vtrga” ga nič ne prepriča v nasprotno.
Sicer pa današnji dogodek: v kuhinji mi je pustil zjutraj listek, da gre v ambulanto za sebe (pritisk itd.). Jaz sem ga prebrala, vendar tega ni vedel. Pride domov kao da je bil v trgovini in leti v kuhinjo in listek na skrivaj uniči, ker je mislil, da ga nisem prebrala. Nič nisem rekla, samo sem si svoje mislila, ampak očitno me izsiljuje na tak način.

Elica, kar se tiče groženj, da se bo ubil – verjemi, da se ne bo.
Tisti, ki to resno mislijo, nič ne govorijo, samo storijo.
Tebe pa hoče s tem izsiljevati, zato si takih izjav ne ženi k srcu.
Če pa se res hoče ubiti, se pa naj.
Bolj zaskrubljujoče so grožnje, da bo pobil tebe in tvoje. Take grožje so povečini prazne, se pa včasih, žal tudi uresničijo.

Kar se tiče premoženja, zakon jasno pravi da se tisto, kar sta ustvarila v zakonu, deli na polovico. Vidva pa imata očitno tak šmorn, da se se težko določi že to, kar sta sploh ustvarila.

Če prav razumem, je hiša uradno tvoja, je pa obremenjena s hipoteko.
Enostavno povedano bi zdaj vsakemu od vaju pripadalo vsakemu pol hiše, pa vsakemu neplačanih kreditov. Kredit bo na sak način potrebno plačati, če ga ne bo plačal ne on ne ti, ga bo vzela banka. Torej reši, kar se rešiti da.

V tej zadevi boš rabila odvetnika ali pa vsaj nasvet strokovnjaka.
Kolikor vem, obstaja tudi brezplačna pravna pomoč.
Malo poglej po internetu, mislim da se imenuje PRAVNIKI.SI ali nekaj podobnega in tam boš dobila od strokovnjaka vsaj osnovne smernice, kako se lotiti problema.

Bodi pogumna in močna in začni ukrepati takoj, predvsem kar se tiče premoženja oz. kreditov. Vedeti moraš, da bo upnik-banka izterjal svoje, ne glede na to kakšno situacijo in kakšen problem imaš ti doma.

Pozdravljena. Moja situacija je bila hujša po liniji kreditov, ki jih je najemal brez moje vednosti, sem pa imela domače premoženje urejeno, ker vse kar imam, sem imela že pred njim in ni bilo česa deliti.
Svetujem ti, da si poiščeš odvetnika oz pravnika, ker sama ne boš mogla stvarem do dna. Lotiti se moraš zadev hitro in sistematično, sicer toneš globje.
Kar se tiče groženj, ne nasedaj. Če se hoče, naj se kar.

Elica: imaš papirje? zberi vse papirje, postavi jih v vrsto in videlo se bo kaj je tvoje in kaj ne. če nimaš odvetnka za ločitve ti jaz predlgam tega v kranju – odvetniška družba hočevar mokorel, ki niso dragi, so pa kvalitetni in odvetnik že iz dokumentov vidi kako je na stvari. najbrž lahko dokažeš tudi to, da plačuješ kredit od svoje plače. sicer pa daj ocenit hišo in prizidek posebej, da boš vedela koliko je kaj vredno. za vsako ceno trmarit v hiši, v kateri najbrž živijo tudi njegovi starši, je nesmiselno.

glede groženj – vzemi resno, tudi če se zeza. in prijavi. ker post festum boš težko karkoli dokazovala, da ti grozi, zahtevaj pisno dokumentirano prijavo, da boš imela za odišče papir. glej koliko moških pobije svoje bivše partnerke …

kam bo on šel? on je v tisti hši gor zrasel, on je tam doma. al se bosta zmenila in bo vsak v enem delu ali pa bo ne šel in če on nima namena it … boš vztrajala? kako pa otroka razmišljata? srednješolci niso majhni rocki, sigurno mata svoje mnenje kje bi bila raje in če je njima pri očetu ok, samo tebi ni … veš kaj hočem povedat? eno je zakon, drugo starševstvo.

Pred par dnevi sem mislila, da sem z možem dokončno dosegla sporazum. Papirji so že celo pri notarju. Dogovorila sva se za delitev hiše na dva stanovanja, da bo men dajal denar za kredit in preživnino, stroške na pol. Vse se jes trinjal in d apodpiše. Zdaj pa že tri dni spet bluzi, da pač tega ne bi nikomur povedala, se pravi, da sva ločena, on pa misli, da se bo kar naprej sprehajal po celem stanovanju, ker vsaj nekaj časa še ne bom imela dokončanega svojega dela (imam tri prostore), potrebujem svoj vhod. On si zdaj to predstavlja kot da bo vse enako kot prej! Za mene pa to ni sprejmnljivo – saj zato pa se hočem ločit.
Enostavno si ne da dopovedat. Morda si bo s časoma, ne vem. Zdaj pa sem že tako zmedena, da sama ne vem, če naj podpišem ta sporazum ali ne. No, ločena bi potem bila in bi se dejansko moral držat tega sporazuma, drugače pa bi se moral izseliti tudi iz tega manjšega stanovanja – tak je not dogovor. Kaj menite – a naj zdaj to vseeno podpišem, pa potem postopoma rešujem ta odnos v smeri fizične ločitve, ker se mi zdi, da tega ravno ne prenese. Drugače se je zdaj kar vnesel, bolj se mi zdi, da ga je strah ali celo sram, da se bova ločila.
Jaz sem te stvari prebolela že pred leti, preden je moja odločitev dozorela, on pa ves čas tega ni verjel.

Kaj bi pa ti rada?

Veliko parov je tudi po ločitvi prisiljeno živeti na istem naslovu, ker se ne morejo dogovoriti o delitvi premoženja. Če je res samo to ta ovira…

Vsekakor se bo stvar prej rešila, če boš podpisala zdaj, kot če boš čakala, da se bo o pripravljen fizično ločit, se ti ne zdi? Mislim, da se sploh sprašuješ take stvari… Očitno ti še sama nisi čisto prepričana, ali bi se sploh ločila.

Zase sem prepričana glede ločitve. Bojim se edino tega, ker se mi zdi, da se on ne more s tem sprijaznit in želi za okolico ohranjat nek status zakona in tako na mene izvaja neke vrste represijo (obiski k staršem in podobno).
Se pa men tudi zdi bolje, da zdaj to podpiševa, ker je pri volji in nato naknadno urejujeva to “fizično” stran ločitve.

Tudi meni se zdi, da bo v primeru, da sporazuma ne podpišeta, sam razumel tako, kot da ga umikaš in da sta spet na začetku pogovora. Verjamem, da se težko sprijazni s tem, da tvojih čustev ni več, verjetno pa ravno tako težko tudi s tem, da bi moral zase poskrbeti sam.

Tipično moško, prej nič mislil, zdaj pa ga bo sram, ker ga žena zapušča.
Ti kar podpiši in poskrbi, da bo čimprej tvoje stanovanje tudi fizično ločeno od njegovega.

In ne podlegaj njegovim prošnjam in izsiljenvanju – rečeš, da npr. ne greš k njegovim staršem. Če jim sam ne bo povedal, koliko je ura, jim povej ti.

Na čigavi strani pa sta otroka ?

Otroka sta na moji strani, sama sta lahko videla skozi ta leta, da sem bila poštena in da prav razmišljam in delam. Otrokoma seveda ni všeč, ko se zaradi vsega tega zadnje čase res prepirava. Imata ga po svoje rada, vendar se jima dogaja isto kot meni. Ves čas ju hoče imet pod nadzorom – kaj delaš, kam greš, zakaj tako, zakaj ne tako, včasih jima vzame tudi kak denar. Nimajo pravega odnosa ravno zaradi takega moževega obnašanja.
Ja, zdaj ni več poti nazaj – za nikogar.

kako daleč pa si zdaj? sta se sporazumela ali ne? ker če se nista in če ti je muka živet z njim upam, da si se odločila za tožbo in da si se odselila iz skupnega stanovanja.

Jaz se na tvojem mestu ne b is trinjala, da on plačuje tebi za kredit – imam nek občutek, da boš s tem imela še sranje. A ni možno urediti tako, da kredit vrača banki?

Drugače pa ja, ko bo prisiljen sprijaznit se z ločitvijo, s tem, da ga tvoje življenje ne briga več ins tem, da bo okolica izvedela za vajino ločitev – morda ne bo več tako prijazen kot je zdaj (ko še ima upanje…).

Imava dogovor, sporazum, čaka pri notarju, ta teden imava termin in potem gre vloga na sodišče za ločitev in za delitev premoženja. Ne more se sprijazniti in ga je panika. Za ločitev je, vendar ne da kdo izve – to je sicer noro, a menim, da bo sčasoma tudi to uvidel, da tako ne gre. Še vedno upa, da bova skupaj, pravi, da se bo popravil, d amu bomlahko zaupala in tako. Jaz sem mu sicer že velikokrat jasno povedala, da to več ni mogoče, ampak si ne da dopovedat. Razmišljala sem celo, da greva oba do zakonskega svetovalca, pa mu bodo potem stvari morda bolj jasne. To bi še naredila za njega.
Hišo bova predelila, v bistvu gre za čist enostaven poseg in sta potem dva stanovanja, s tem, da si jaz moram naredit svoj vhod in dozidati en prostor. Zdaj me prepričuje, da to ni potrebno in tako naprej. Mislim, da je zdaj bistvo v tem, da oba podpiševa ta sporazum, pa potem ostalo rešujeva naprej.

to bo fino ja, ko bo k tebi prišel na obisk prijatelj, tvoj ex bo pa cepetal od ljubosumja. ali ko bo k njemu prišla kakšna in se bosta vidve na dvorišču srečali. :)))) misliš, da boš do konca življenja sama?

Glej, sporazum je napisan tako, da v primeru kakršnegakoli nagajanja, neprimernega vedenja, ogrožanja zasebnosti, mož izgubi stanovanjsko pravico in se mora izseliti. Če bo kateri imel novega partnerja bo pa tudi moral it na svoje z njim, tudi to imava v sporazumu. Nepremičnina ostane moja in bo kasneje od otrok, saj bo z prizidkom en otrok v nadstropju pridobil stanovanje. Je že domenjeno.
Ljubosumje – moj se bo moral slej ko prej sprijazniti, jaz sem mu jasno povedala da do njega ne čutim nič več kot žena.