Imam sina, starega 14m. Trenutno je v varstvu pri tašči, ki pa ima ravno tako v varstvu punčko staro 14,5m. Punčka je malo močnejše postave in mu vsako igračo iztrga iz rok, oz. vsega kar se moj sin loti, mu vzame. On pa se za svoje igrače ne bori, ampak ko vidi, da gre punčka proti njemu, spusti igračo in gre stran. Kako reagirati, da bi bilo prav? Kako dopovedati sinu, naj se bori za svoje stvari? Jeseni gre v vrtec in me skrbi, da bodo “hodili po njem”. Hvala z nasvet in lp

taka je bila tudi moja hči in me je isto skrbelo, da se ne zna potegniti zase….Vedno pa sem jo nekako učila, da ni lepo, če kdo komu igračo vzame, če kdo koga udari. Ko ji je npr. nedko kaj grobo vzel in je prišla k meni, sem ji pač rekla: To pa ni bilo lepo od tega fantka, da ti je igračo vzel. To ni prav.
Govorila sem ji tudi, da naj reče NE, če ji kaj ne bo všeč.
Zdaj je stara 2 leti in pol in še kako leto hodi v vrtec. Situacija je zdaj precej boljša, saj se v vrtcu od svojih vrstnikov marsikaj nauči, seveda kdaj tudi slabih stvari. Zdi pa se mi pomembno, da jo nenehno opozarjam, kaj je lepo in kaj se ne dela.

Zdravo!
Doma imam dvojčka, fantka. Eden je močnejši in že “od vekomaj” jemlje igrače manjšemu. Danes imata 3 leta in je situacija popolnoma ista, le da je manjši dvojček pred kakega pol leta postal nagajiv in mu dobesedno nagaja. Naštudiral je tudi prefinjene oblike “boja” – praskanje, lasanje, metanje igrač v bratca….
Skratka, kar ti želim povedati je to, da se za malega nič ne sekiraj, saj se bo gotovo naučil boriti se, na tak ali drugačen način. Sama se bolj bojim za večjega, ker se bo moral naučiti, da so drugi še večji od njega in da bodo tudi njemu jemali igrače iz rok.
V bloku pa imamo tudi mi enega fantka, ki je bil zelo miren in zelo vodljiv, ko so ga dali v jasli. Danes, pri dobrih 2 letih pa je tudi ta fantič bolj živahen in se zna boriti zase, le več časa rabi, da se vključi v igro
Lep dan, M.

Spoštovani!

Pri tej starosti otrok morajo biti odrasli tisti, ki pokažejo, kako naj otrok reagira.

Odrasli naj vedno, ko opazi tako vedenje, deklico vzpodbudi, da igračo vrne soigralcu. Prigovarja ji, naj mu jo da sama, lahko pa jo tudi sama odvzame in vrne drugemu otroku.

Pišite še!
pozdravček
Dragica

Moj je bil tak.. no, ja, saj je se vedno… bolj miren…
Vsak mu je lahko vzel igraco iz rok… sicer je malce zalostno pogledal, potem pa kot da se je sprijaznil, pa si je sel iskat drug avto, npr. Seveda je tudi mene skrbelo, ces bodo vsi po njemu hodili v vrtcu…
Potem je “spregovoril”… in se hitro naucil vpiti “Ne!”, ce se mu je kdo priblizal in mu zelel odvzeti igraco.. kasneje je vpil “Pustiii!” in “Moje!”…

Vsak otrok se v druzenju z ostalimi otroci nauci neke “tehnike prezivetja” v skupini. Eni so bolj agresivni… udarijo, porinejo, cvilijo, vpijejo… se takoj vrzejo na vsako igraco… drugi dovolijo, da mu vzamejo, pa se potem zjocejo… tretji skoraj apaticno opazujeo dogajanje.. Razlicni karakterji pac.. in seveda otroci izhajajo iz razlicnih okolij… imajo doma sratejse ali mlajse brate… sosede, bratrance… ali so med samimi odraslimi…
Seveda je na odraslih, da pokazemo kaksno naj bi bilo primerno vedenje… Otroci se ucijo veliko preko zgleda…

jera5, ne skrbi… veliko lazje gre, ko otroci v svoje komuniciranje vnesejo tudi govor… dokler se ne znajo povedati/opisati kaj zelijo, je pac vec porivanja, odvzemanja… In seveda je temelj vzgoje, da jih naucimo, da nikoli ne pocnejo drugim nekaj, kar ne zelijo, da bi drugi naredili njim…
Vrtec je krasno okolje, kjer se otroci ucijo deliti med seboj…. Lp! S.

Tudi naso puncko, sedaj staro dve leti, smo ucili, da se ne pretepamo, grizemo, scipamo, kar je po vstopu v vrtec zacela poceti. Teh stvari smo jo nekako odvadili, vendar pa ze nekaj casa opazava, da se ne bori za svoj prostor, igrace,… Je bolj droben otrok, sicer zelo prijetna, zelo veliko govori, rada se druzi s starejsimi, ker ve, da ji ne bodo nic naredili (je porivali, odrivali,…). Se zelo veliko ukvarjava z njo, tudi sicer naju vec ali manj ves cas vkljucuje v svojo igro.

Ko pridemo v vrtec po njo, se ponavadi stiska ali pogovarja z varusko ali pa se igra sama, ostali otroci pa se igrajo skupaj. Ko sva z zeno vprasala, kako je z druzenjem v vrtcu, so nama odgovorili, da je socializirana, vendar samo takrat, ko to ona hoce.

Zanima me, kaj se da storiti. Kako naj jo vzgojiva v bolj samozavestnega otroka?

Lep dan!

Spoštovani!

Posebej vas pozdravljam na našem forumu, dragi Očka-M, ker so očki tukaj zelo redki.

V vašem pismu sem začutila skrben odnos do vaše deklice. Najbrž je deklica več časa med odraslimi, kot vrstniki, kjer se tudi počuti bolj varno.
Mislim, da bi bil potreben pogovor s strokovnimi delavci v vrtcu v tem smislu, da deklico bolj načrtno vključujejo v igro in sodelovanje z vrstniki. Najprej skupaj z odraslo osebo, ki “pomaga” deklici in v manjši skupini.

Tudi v domačem okolju ji poskusite najti čim več možnosti za druženje z vrstniki (sorodniki, na igrišču…). Najprej skupaj s starši.

Otrok se mora naučiti sodelovati z vrstniki, kar pa je mogoče samo tako, da se igra z njimi.
Še vedno jo učite, da se ne tepe, grize itn., učite pa jo odločnosti (asertivnost), da se postavi zase.

Pišite še!
pozdravček
Dragica