kako ravnati ob srečanju
Kako ravnate ko se srečate z bivšim ali bivšo? Ok, če je sam/a. Kaj pa če ni? če je v objemu s svojo novo ljubeznijo? ČE je poleg še njen/gov otrok?
Kaj če še vedno čutiš do svojega bivše/ga in ti je ob tem neizmerno hudo? Kaj če nisi želel ločitve, pa je on/a to speljal/a?
Kaj če so s teboj vajini otroci, pa je težko tudi njim?
Kajti tega me je neizmerno strah.
razumem tvoj strah in tvoja (še vedno) čustva do njega.Jaz ti iskreno predlagam (predvsem zaradi otrok) da ko se srečate, bodi čim bolj normalna,pozdravi ga-jih vprašaj kako so kaj itd…samo ne pojdi z vzdignjeno glavo naprej.
Nekaj moraš razumeti, namreč, vsak človek ima na tem svetu svojega PRAVEGA partnerja, ta očitno ni bil tvoj par, ampak zato ne moreš reči da je slab človek.Ti si sigurno dober človek, on pa tudi, samo vidva nista par.Pri vsej stvari so najbolj pomembni otroci.OTROCI naj imajo očeta in mamo, za otroke si ti najboljša mama in ON je najboljši oče-drugega nimajo-zato se ustavi ko se srečate, pozedravi,recite par besed,pogovarjajte se…saj oče ON bo prav gotovo želel (če ne on pa otroci) da se ustavijo,pogovarjajo, če je že tako naneslo, da se srečate.ZAPOMNI SI-VBAŽNI (pomembi) SO OTROCI.Oni najbolj trpijo (razumem da trpiš tudi ti-nisi še prebolela) ampak v tej igri so otroci prvi-najpomembenjši.Za otroke je vedno bolje da se starši razidejo čimpreje je to mogoče-če niso za skupaj, ker sicer bi lahko bilo še huje za njih.
Bodi ponosna nase, ko se srečate ne daj vedeti, da ti je hudo, tudi če ni enostavno.Samo s seboj razčisti in si dopovej, da sta vidva oba pomembna človeka, vredna spoštovanja-tako ti kot on in da pač nista imela sreče.
Jaz ti želim vse najlepše, res in misli predvsem v dobro otrok.
Meni se je pa to zgodilo pred mesecem. Sva s partnerjem srečala njegovo bivšo z njuno hčero pred trgovino. Hčera naju ni videla, bivša naju je. Sem čakala, kdaj bo on pozdravil (vsaj otroka), pa se ni zgodilo. Tudi bivša se je naredila, kot da ga ne vidi. Moram reči, da se mi je zdelo skrajno neumno, saj je bila to taka čisto nevtralna priložnost, da bi se midve “spoznali”.No, moj dragi jih je doma slišal. Sama sem imela namreč občutek, kot da je zatajil otroka. To sem mu tudi povedala. Sam pravi, da se je bal njene reakcije, ker mu še vedno ni odpustila ločitve (pa je od tega dve leti). Hčera nama je potem čez vikend povedala, “veš, sem vaju videla v trgovini, pa si nisem upala pozdravit, da ne bi bila mamica jezna”.
Jaz sem se zase odločila, da naslednjič pozdravim, če srečam deklico z njeno mamico. Že zaradi ta male.
“vsak dan ga vidim,blazno mi gre na ku…ampak se zaradi najinega otroka ugriznem v jezik in en dober dan in adijo čisto zadostuje.”
Ja, ampak zgoraj omenjena gospa, sprašuje KAKO NAJ REAGIRA; ČE SREČA SVOJEGA BIVŠEGA MOŽA, ki jo je zapustil?????!!!!!!
Haloooo, to pač ni isto kot v TVOJEM PRIMERU, ko SREČUJEŠ LJUBIMCA, ki ti je zgolj otroka zaplodil!!!!!
Manja 2008
Jaz sem bivša. IN NE ŽELIM TE SPOZNATI. NE ZDAJ. KO ŠE VSE PREVEČ BOLI.
JAZ IMAM RADA OČKA SVOJIH OTROK, JA NE MOREM GA PRISILITI DA IMA RAD ON MENE. ODLOČIL SE JE ZATE. PRAV. TEŽKO MI JE OB TEM. ZELO. VSI OBČUTKI KI ME PREVEVAJO. MORDA JIH BOŠ LAHKO SPOZNALA TUDI TI. vENDAR TEGA NE ŽELIM NIKOMUR. TAKE IZKUŠNJE NE. LAHKO SE LE VPRAŠAŠ KAKO SO ZANESLJIVI MOŠKI KI SE ODLOČIJO DA ZAPUSTIJO. ZARADI SEBE. KO JIH NEKAJ NE ZANIMA VEČ. KO JE PRI SOSEDU LEPŠE, PA SE ODLOČIJO ZA TO. MENE BOLI SRCE. FIZIČNO. NIKOLI SI NISEM MISLILA DA JE TO MOŽNO. POVSOD JE NA ZAČTKU LEPO. TUDI PRI NAMA JE BILO, PRVIH 7 LET. SANJSKO.
Imej vendar toliko ematije in to razumi. Lahko ti rečem živjo, to je pa tudi vse. Vendar te ne želim videti. Četudi boš stala ob njemu, četudi te bo držal za roko, te ljubeče božal, te ne bom videla. Kajti le tako lahko prenesem srečanje. Da te ne vidim. Ne želim vedeti ničesar o tebi. Niti tega da obstajaš. Lahko je to negiranje situacije. Zavedam se, da te ima rad, toda zapustil je mene, najino skupno življenje. In prvih deset let ponavadi v zakonu pomeni otroke, pa štalco, pa službo, pa kariero, pa vse v tej smeri. In ni lahko. Zato pride do odtujitve. Ja pa še izkušenj ni, pa vedenja da je na odnsu potrebno delati. Toda utrujenost tudi naredi svoje mar ne. In nikar se ne vsiljuj. Če bi jaz želela verjemi da bi te lahko poiskala. Vendar ne želim biti tvoja prijateljica, niti znanka.
Seveda bo moj otrok lahko s teboj. Vesela bom če boš prijazna do njega, toda to je pa tudi vse. In tudi otroku ni lahko. Če te izkušnje nimaš ne veš. In nas mame boli tudi to, da boli otroke. Da za vso veselostjo, razposajenostjo včasih zvečer vidiš tisto primarno žalost, globoko v očkih otrok, resen pogled, žalosten. Ne moreš ga videti pri mojem otroku. Saj najin otrok ne more več sredi noči prileteti v najino posteljo in se ljubeče stisniti med naju, svoja starša. Se prekotaliti z ene strani na drugo, potisniti rok v naročje k enemu in nog k drugemu. Tega ni več. In vse to boli.
Tvoj dragi ni tvoj dragi. Je moški s katerim živiš. In nimaš nobene pravice da poučuješ drugega kako naj reagira. Reagira tako kot misli da je prav v danem trenutku. Toje pa tudi vse.
Ne bodi pravičniška.
Veš, me bivše imamo še vedno lahko rade.Me bivše imamo rane, ki bolijo, ki niso zaceljene. Kajti rad ne nehaš imeti na povelje. In dve leti ni dolgo, verjemi. To so bolečine, ki ostanejo. Morda čez čas niso več tako sveže, toda nekje so. Verjetno pri obeh ločenih zakoncih. Ja, še vedno ljubim svojega bivšega. In s tem ni nič narobe. Tako kot pravi večina : sprejmi to, tako pač je.
NAj ti bo v tolažbo, da se bova morda lahko na stara leta v domu upokojencev pogovarjali o temu. Morda.
Ajax, jokala sem, ko sem brala tvojo izpoved. Vse dobro ti želim in upam, da bo tvoja bolečina vsak dan manjša. Zaslužiš si, da bi tudi tebi nekega dne bilo znova lepo. Da bi tudi tvoj čas začel znova teči naprej.
brez skrbi da sem in še čutim ampak mu tega ne smem pokazati, saj se je vendar on odločil za takšno pot!Ali naj se sedaj mečem na kolena in jokam do smrti? On ne joče, ker je srečen in naj bo tako, morda bom tudi jaz kdaj.Otroke vzgajam, in jih vcepljam v glavo, da je on dober oče, sicer pa bodo kmalu zrasli in si ustvarili lastno predstavo o vsem!
Ajax, verjamem, da ti je hudo, vendar ne zaradi mene. Nisem jaz tista, zaradi katere je razpadel vajin zakon in tudi njun ni. Večinoma je krivda na obeh zakoncih. In vsak zakon ima svojo zgodbo. Veš, tudi jaz sem doživela in preživela svojo ločitev. Le da je bil moj zakon brez otrok.
Ta dogodek sem izpostavila zaradi otroka, ki je bil zraven ob srečanju. Zaradi njenega “videla sem vaju, pa nisem upala pozdraviti”. Meni se ni težko narediti, da njegove bivše ne poznam. Ker je ne. Poznam pa hčero, saj preživimo kar nekaj časa skupaj. In vem, da ji je težko, ko mora ločevati dva sveta – maminega in očkovega. In ko sreča naju, medtem ko je z mamico – kako naj reagira? Tudi ona se sprašuje to. Zakaj ne bi smela pozdravit očka, medtem ko je z mamico? Veš, tudi zaradi tega je lahko žalostna. Zato sem napisala to.
Verjamem, da ti je težko ob srečanju, da se ga bojiš. Ne bom ti pametovala, kako se obnašaj, ko se srečate odrasli, vendar, ko je zraven otrok, misli nanj, na to, da ima on očka tudi rad. In on ga lahko objame, če boš ti dovolila. In v njegovih očeh bo ena iskrica več.
Uhhhh, ajax,
kot bi videla sebe kakšno leto nazaj.
Poznam vse te občutke in te razumem.
Sem dobro prebrala tale tvoj post in sem prepričana, da si krasna oseba. Da si veliko spoznala in naredila v smeri duhovne rasti in odnosov. Da ne iščeš izgovorov, ampak rešitve in se trudiš.
Mislim da deluješ nekako tako, kot veliki modreci učijo.
-z glavo v oblakih in z nogami trdno na tleh.
Bravo punca!
In to, da nove zaenlrat ne želiš spoznati, je čisto tvoja stvar. Delaj tako, kot ti misliš, da je dobro in v danem trenutku zmoreš.
Boš videla, da bo čas res zacelil tudi tvoje rane.
Srečno!
NIKAR PATETIKE. NE VEŠ KAKO JE, KO TI OTROK KI ZNA KOMAJ PISATI PIŠE DNEVNIK IN NAPIŠE DA NIMA SREČNEGA OTROŠTVA KER SE JE OČKA LOČIL OD MAMICE.
SEVEDA GA IMAVA OBA RADA. DAVA JIM VSO LJUBEZEN KAR SE JO LAHKO DA OTROKU. VERJAMEM TO ZANJ, ZASE PA VEM.
KO SE SREČAMO ODRASLI. ZRAVEN NI OTROK, KAR NEKDO. JE BITJE KI MI JE ZELO ZELO POMEMBNO IN VE, DA LAHKO NAREDI KAR ŽELI. KAJ BOM NAREDILA JAZ JE MOJE.
NIKAR PA NE PIŠI DA DELAŠ TO ZARADI DRUGIH. VSE KAR NAREDIŠ JE IZKLJUČNO ZARADI SEBE.
Ajax, ne beri med vrsticami, kjer ni nič napisano.
Nekaj je tvoja (vajina, vaša) zgodba, nekaj je moja (najina, naša, njegova, njena, njuna…) zgodba.
Pri njiju je bil on tisti, ki je poskušal. Večkrat. Pa ni uspel. Seveda so to njegove besede. Ki jim verjamem.
Otrok, hči, dete, njegova, njena, njuna hči, deklica…vse to je tretja oseba. Eni razumejo tako, eni drugače, vsi pa tako, kot hočemo.
Kdaj človeka poznamo? Po eni uri, tednu, letu? Vsekakor jo poznam toliko, da ne morem iti na ulici mimo nje, kot da je tujka. Mimo njene mame grem lahko, ker ne vem niti, kako izgleda. Videla sem jo enkrat.
OK, JAZ VSE DELAM IZKLJUČNO ZARADI SEBE. JA, ZARADI SEBE SEM Z NJENIM OČETOM. PRIZNAM. NE ZARADI NJEGA, IN SPLOH NE ZARADI NJE. ZARADI SEBE ŽELIM, DA BI BILA DEKLICA PRI NAJU SREČNA, KOLIKOR JE LAHKO. KER BOM JAZ ZARADI TEGA SREČNA. Tudi tako lahko gledaš na vse skupaj. ČE HOČEŠ.
Tvoj otrok torej ve, da lahko naredi kar želi. Njun pa misli, da ne sme, KER BO MAMICA JEZNA.
Pa vseeno upam, da boš pozdravila bivšega, če ga boste skupaj z vajinimi otroci srečali. Ga bodo otroci pozdravili z lažjim srcem. Patetika gor ali dol.
Ajax, pa to ne pomeni, da ne razumem, kaj čutiš. Imam za sabo podobno zgodbo, le brez otrok. Torej lahko vsaj kdaj pozabim na to. Če te je varal,.. tudi jaz bi bila jezna. Če je sedaj z njo, s katero je varal,.. tudi nanjo bi bila jezna. Ampak midva nisva varala. Kolikokrat moraš poskusiti rešiti zakon? Enkrat, desetkrat, stokrat? Jaz sem nehala pri ene 1000. On še kasneje. Ker imata HČER.
Moja starša nista ločena. Pa si včasih želim, da bi bila. Ker gledati popolno ignoranco, ki vlada med njima, tudi ni luštno. Je pa res, da nimam pet let. Že dolgo ne.
Samo še tole.
Ajax, iz tvojih postov vidim, da si mati, ki dovoli (želi), da imajo otroci čim več stika z očetom, babicami, sorodstvom.
Kaj pa praviš na to, da mora moj partner njuno hči pripeljati k mamici na sekundo točno, drugače je ogenj v strehi in grozi s policijo. Njegovi starši živijo v isti hiši, pa vnukinja ne sme k njima. Če prideta onadva na vrt, jo pokliče mamica noter. Ona podaljša svoje dopuste ne glede na dogovore. Pride po deklico, pa je ni, ker sta nekam odšli. V varstvo jo raje pelje 100 km proč, kot da bi jo varoval oče. Tu je ogromno nagajanja.
Razumi, da je tak otrok zmeden in žalosten.
Draga Ajax…Tole pa malo zaboli ker je pristno priznanje čustev in to je prav…
Želim ti da bolečna čim prej mine in začneš znova, ker moraš…a pravijo da se mora čaša najprej izprazniti, da se nekoč zopet napolne…..Torej izjokaj svojo ljubezen ki je še ostala, izkriči samo ne nosi in ne neguj je ker te ubija…
Pa tole verjetno ne bo tolažba vendar so tudi moški na tem kot si ti …tudi njih boli najbolj to kot praviš, da se ji ob krizi ni dalo več poskušat njenu pa je blo kljub vsemu sranju še za reševat….vsaj moj sedanji je eden izmed njih ..naj nosi pokoro za vse moške…:)
Ti imaš vsaj *privilegij* da je nočeš spoznat, ker gre za neznano osebo in ker bi najraje gledala skoznjo kot da je ni čisto razumljivo in človeško….
Huje je če to osebo poznaš, npr. da je tvoja znanka ali še huje tvoja najboljša prijateljica, kot se je to zgodilo mojemu sedanjemu…Žena se je odločila za ljubčka – najboljšega prijatelja ki je bil moževi družini kot sin….Dvojno izdajstvo…misliš da mu je blo lahko čez noč gledati prazne posteljice, ko se je odselila in kar naenkrat gluha tišina v hiši in nemo vse ..nikjer krikov ati, ati…
In zakaj…zaradi najboljšega prijatelja ki ga je imel kot za brata , ne samo on cela družina njegova…PA bi še nekako poskušu rešt pa se njej ni dalo…SE mu je v faco smejala kakšen bednik je k nemore brez svojih otrok , ki jih kar naenkrat čez noč ni bilo več….PA ko ju je videval skupaj….Bolečina in jeza ne veš kaj je hujše…..Ob tem da čustva ljubezni pa ne moreš kr odklopt….
ščasoma je bolečina otopela in izginila trajalo je nekaj let….zdaj je srečen …. epilog…..najboljši prijatelj se je v vlogi ljubčka dobro znašel v vlogi resnega partnerja pa se nikakor ne najde,ker se je ženska zakalkulirala in precenila ljubčkove potenciale na celi črti…
Vsaj malo zadoščenja bi lahko llahko imel v tem, pa mu je vseeno..Ker ko mine ljubezen mine bolečina …in rabiš toliko časa kot pač rabiš samo sprijazniti se moraš DA JE KONEC…Dokler se ne sprijazniš si v začaranem krogu….
Drži se .